Honduras

Republika Honduras
República de Honduras (špansko)
Zastava Honduras
Zastava
Grb Honduras
Grb
Geslo: Libre, Soberana e Independiente
»Svobodna, suverena in neodvisna«
Himna: Himno Nacional de Honduras
"Nacionalna himna Hondurasa"
Lega Honduras
Glavno mestoTegucigalpa
14°6′N 87°13′W / 14.100°N 87.217°W / 14.100; -87.217
Uradni jezikihonduraška španščina
Etnične skupine
(2016)
Religija
(2020)[1]
  • 16,2% neverni
  • 8,1% drugi
Demonim(i)Hondurašan, -ka, Catracho(a)
Vladapredsedniška republika
• predsednik
Xiomara Castro
• podpredsedniki
Salvador Nasralla
Doris Gutiérrez
Renato Florentino
• Predsednik nacionalnega kongresa
Luis Redondo
ZakonodajalecNacionalni kongres
Neodvisnost
• od Španije
15. september 1821
• od Prvega mehiškega imperija
1, julij 1823
• od Zvezne republike Srednje Amerike
5. november 1838
Površina
• skupaj
112.492 km2 (101.)
Prebivalstvo
• ocena 2023[2]
9.571.352 (95.)
• gostota
85/km2
BDP (ocena 2023)[3]
• skupaj (nominal.)
33,992 mrd. $ (106.)
• skupaj (PKM)
75,030 mrd. $ (108.)
• na preb. (nominal.)
3245 $ (135.)
• na preb. (PKM)
7162 $ (134.)
Gini (2018)52,1[4]
visok
HDI (2021)0,621[5]
srednji · 137.
Valutahonduraška lempira (HNL)
Časovni pasUTC −6
Stran vožnjedesna
Klicna koda+504
Internetna domena.hn
Ocene prebivalstva izrecno upoštevajo učinke čezmerne umrljivosti zaradi aidsa; to lahko povzroči nižjo pričakovano življenjsko dobo, višjo stopnjo umrljivosti dojenčkov in umrljivosti, nižje stopnje prebivalstva in rasti ter spremembe v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi sicer pričakovali od julija 2007.

Honduras, uradno Republika Honduras,[a] je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa.

Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala.[6]

Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443.

Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017.[7]

Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.

  1. »Religion affiliation in Honduras as of 2020, by type«. Statista. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
  2. »Honduras«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 22. junija 2023.
  3. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Honduras)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
  4. »Gini Index coefficient«. CIA World Factbook. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2021. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
  5. »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. septembra 2022. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  6. »Mosquito Coast«. Encyclopædia Britannica. Britannica Concise Encyclopedia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 3. avgusta 2007.
  7. Ruhl, J. Mark (1984). »Agrarian Structure and Political Stability in Honduras«. Journal of Interamerican Studies and World Affairs. 26 (1): 33–68. doi:10.2307/165506. ISSN 0022-1937. JSTOR 165506. Arhivirano iz spletišča dne 24. avgusta 2019. Pridobljeno 24. avgusta 2019 – prek JSTOR.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy