Ibn Haldun

**Ibn Haldun**
Ibn Haldun
Rojstvo	27. maj 1332; Tunis
Smrt	17. marec 1406 (73 let); Kairo
Poklic	antropolog, zgodovinar, sodnik, avtobiograf, sociolog, ekonomist, filozof, politik, pisatelj, pesnik
Obdobje	Znanost v srednjem veku
Regija	Islamska znanost
Šola/tradicija	sunitska pravna šola Maliki, v glavnem izolat, brez globjih vezi s sodobniki
Glavna zanimanja	sociologija, ekonomija, trgovina, zgodovina, filozofija zgodovine, znanstvena metodologija, politologija, demografija, teologija, islamske študije
Pomembne ideje	izviren pristop k modernizaciji družboslovnih znanosti preko islamskih študij; asabija, zulm , trije tipi oblasti; vzpon in padec civilizacij
	Vplivi Mohamed, Aristotel, Al-Džahiz, Ibn Anas, Razi, Al-Farabi, Al-Biruni, Ibn Sina, Al-Gazali, Ibn Rušd, Ibn Tajmija;
	Vplival na brez večjega vpliva na islamsko znanost, a pomemben vpliv na arabski nacionalizem in na sodobno družboslovje; Gibbon, Weber, Sorokin, Toynbee, Braudel, Arthur Laffer, Hossein Nasr, E. W. Said in še mnogi drugi družboslovci;
	Nasprotoval prezrt od sodobnikov;

Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17. marec 1406/808 po h., Kairo.

Najbolj je poznan po svojem znanstvenem in sociološko metodološkem delu »Mukadima« ^[6], ki je uvod v obširnejše svetovno zgodovinsko delo^[7], v katerem se najbolj osredotoča na zgodovino Arabcev in Berberov islamsko-arabskega zahoda, Magreba, tj. današnje severne Afrike od Maroka do Tunizije. Kljub temu, da je poskušal reformirati arabsko zgodovinopisje in ga postaviti na trdnejše metodološke temelje, njegovo delo v marsičem predhaja številne sodobne družboslovne znanosti in discipline: demografijo, metodologijo zgodovine, ekonomijo, filozofijo zgodovine in sociologijo. Ponovno odkritje njegovega dela v 19. stoletju je sovpadalo z uveljavljanjem sociologije kot znanosti in kritiko metodologije zgodovinopisja^[8], vendar je težko potegniti zaključke, kateri elementi njegove misli so kljub očitnim podobnostim s klasiki sociologije, kot so Max Weber, Karl Marx in Emile Durkheim, vplivali na razvoj modernega družboslovja.

↑ http://apnaorg.com/books/english/ibn-e-khuldun/ibn-e-khuldun.pdf
↑ Record #118639773 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ podobnost z Durkheimovim konceptom kolektive solidarnosti
↑ podobnost z Durkheimovo anomijo
↑ vpliv na Webra
↑ Muqaddimah, pogojno temu izrazu ustreza sopomenka prolegomena
↑ Kitābu l-ʕibār wa Diwānu l-Mubtada' wa l-Ħabar fī Ayyāmu l-ʕarab wa l-Ājam wa l-Barbar wa man ʕĀsarahum min ĐawIu s-Sultānu l-Akbār
↑ Luthar 2006, 421

[[http://apnaorg.com/books/english/ibn-e-khuldun/ibn-e-khuldun.pdf_http://apnaorg.com/books/english/ibn-e-khuldun/ibn-e-khuldun.pdf]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] ttp://apnaorg.com/books/english/ibn-e-khuldun/ibn-e-khuldun.pdf

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118639773/_Record_#118639773]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-2] Record #118639773 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[3] st z Durkheimovim konceptom kolektive solidarnosti

[4] st z Durkheimovo anomijo

[5] vpliv na Webra

[6] Muqaddimah, pogojno temu izrazu ustreza sopomenka prolegomena

[7] Kitābu l-ʕibār wa Diwānu l-Mubtada' wa l-Ħabar fī Ayyāmu l-ʕarab wa l-Ājam wa l-Barbar wa man ʕĀsarahum min ĐawIu s-Sultānu l-Akbār

[8] Luthar 2006, 421

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

Ibn Haldun

Rojstvo	27. maj 1332^[1] Tunis^[2]
Smrt	17. marec 1406 (73 let) Kairo
Poklic	antropolog, zgodovinar, sodnik, avtobiograf, sociolog, ekonomist, filozof, politik, pisatelj, pesnik

Obdobje	Znanost v srednjem veku
Regija	Islamska znanost
Šola/tradicija	sunitska pravna šola Maliki, v glavnem izolat, brez globjih vezi s sodobniki
Glavna zanimanja	sociologija, ekonomija, trgovina, zgodovina, filozofija zgodovine, znanstvena metodologija, politologija, demografija, teologija, islamske študije
Pomembne ideje	izviren pristop k modernizaciji družboslovnih znanosti preko islamskih študij; asabija^[3], zulm ^[4], trije tipi oblasti^[5]; vzpon in padec civilizacij
Vplivi Mohamed, Aristotel, Al-Džahiz, Ibn Anas, Razi, Al-Farabi, Al-Biruni, Ibn Sina, Al-Gazali, Ibn Rušd, Ibn Tajmija
Vplival na brez večjega vpliva na islamsko znanost, a pomemben vpliv na arabski nacionalizem in na sodobno družboslovje; Gibbon, Weber, Sorokin, Toynbee, Braudel, Arthur Laffer, Hossein Nasr, E. W. Said in še mnogi drugi družboslovci
Nasprotoval prezrt od sodobnikov

Ibn Haldun

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia