Indij

Indij, ₄₉In

Indij
Izgovarjava	IPA: [ˈiːndi]
Videz	srebrnkast, bleščeče siv
Standardna atomska teža Ar, std(In)	7002114818000000000♠114,818(1)[1]
Indij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ga ↑ In ↓ Tl kadmij ← indij → kositer
Vrstno število (Z)	49
Skupina	skupina 13 (borova skupina)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	156,5985 °C
Vrelišče	2072 °C
Gostota (blizu s.t.)	7,31 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	7,02 g/cm3
Trojna točka	156,5945 °C, ~1 kPa[2]
Talilna toplota	3,281 kJ/mol
Izparilna toplota	231,8 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,74 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 923 1.052 1.212 1.420 1.689 2.070
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−5, −2, −1, +1, +2, +3[3] (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,78
Ionizacijske energije	1.: 558,3 kJ/mol 2.: 1820,7 kJ/mol 3.: 2704 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 167 pm
Kovalentni polmer	142±5 pm
Van der Waalsov polmer	193 pm
Spektralne črte indija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana tetragonalna
Hitrost zvoka tanka palica	1215 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	32,1 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	81,8 W/(m⋅K)
Električna upornost	83,7 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	−64,0·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
Youngov modul	11 GPa
Mohsova trdota	1,2
Trdota po Brinellu	8,8–10,0 MPa
Številka CAS	7440-74-6
Zgodovina
Odkritje	Ferdinand Reich in Hieronymous Theodor Richter (1863)
Prva izolacija	Hieronymous Theodor Richter (1864)
Najpomembnejši izotopi indija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 111In sint. 2,8 d ε 111Cd 113In 4,28% stabilen 115In 95,72% 4,41×1014 let β− 115Sn
Kategorija: Indij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49. Indij je najmehkejša od ne-alkalnih kovin. Ima srebrno bel videz, ki spominja na kositer. Ta prehodna kovina predstavlja 0,21 delov na milijon zemeljske skorje. Indij ima tališče višje od natrija in galija, vendar nižje od litija in kositra. Kemično je indij podoben galiju in taliju in je po svojih lastnostih večinoma med njima. ^[6] Indij sta leta 1863 s spektroskopskimi metodami odkrila Ferdinand Reich in Hieronymous Theodor Richter. Imenovala sta element indij zaradi indigo modre črte v njegovem spektru. Indij je bil izoliran naslednje leto.

Indij je manjša sestavina v rudah cinkovega sulfida in se pridobiva kot stranski produkt pri prečiščevanju cinka. Najbolj se uporablja v industriji polprevodnikov, v kovinskih zlitinah z nizkim tališčem, kot so spajke, v visoko vakuumskih tesnilih iz mehkih kovin in pri izdelavi prozornih prevodnih prevlek iz indijevega kositrovega oksida (ITO) na steklu. Indij velja za tehnološko pomemben element .

Indij vloge v biologiji nima. Njegove spojine so strupene, kadar se vbrizgajo v krvni obtok. Večina poklicne izpostavljenosti je prek zaužitja, ker se indijske spojine ne absorbirajo dobro, in prek vdihavanja, pri čemer se zmerno absorbirajo.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Mangum, B. W. (1989). »Determination of the Indium Freezing-point and Triple-point Temperatures«. Metrologia. 26 (4): 211. Bibcode:1989Metro..26..211M. doi:10.1088/0026-1394/26/4/001.
3. ↑ Guloy, A. M.; Corbett, J. D. (1996). »Synthesis, Structure, and Bonding of Two Lanthanum Indium Germanides with Novel Structures and Properties«. Inorganic Chemistry. 35 (9): 2616–22. doi:10.1021/ic951378e. PMID 11666477.
4. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
6. ↑ W. M. Haynes (2010). Lide, David R. (ur.). CRC Handbook of Chemistry and Physics: A Ready-reference Book of Chemical and Physical Data. CRC Press. ISBN 978-1-4398-2077-3.