Irkutsk | |||
---|---|---|---|
V smeri ure, z gornjega desnega vogala: Urni stolp, Galerija slik, panorama Irkutska z jezu, Muzej lokalnega izročila, gledališče Hudožestvenij, Kazanska cerkev | |||
| |||
Koordinati: 52°17′N 104°17′E / 52.283°N 104.283°E | |||
Država | Rusija | ||
Federalni subjekt | Irkutska oblast | ||
Ustanovitev | 1661 | ||
Upravljanje | |||
• župan | Ruslan Bolotov[1] | ||
Nadm. višina | 440 m | ||
Časovni pas | UTC+8 | ||
Poštne številke[2] | |||
OKTMO ID | 25701000001 | ||
Spletna stran | web |
Irkutsk [irkútsk] (rusko Иркутск) je največje mesto in upravno središče Irkutske oblasti. Leta 2010 je imel 617.473 prebivalcev in je bil 25. največje mesto po prebivalstvu v Rusiji, peto največje v Sibirskem federalnem okrogu in eno največjih mest v Sibiriji.
Je na jugu istoimenske oblasti, mesto samo leži ob reki Angari, pritoku Jeniseja, okrog 850 km jugovzhodno od Krasnojarska in 520 km severno od Ulan Batorja. Transsibirska cesta (federalni avtocesti M53 in M55) in železnica povezujeta Irkutsk z drugimi regijami v Rusiji in Mongoliji.
Veliko opaznih Rusov je bilo zaradi sodelovanja pri uporu dekabristov leta 1825 poslanih v izgnanstvo v Irkutsk in mesto je v preostanku stoletja postalo središče za izgnance. Nekaj zgodovinskih lesenih hiš še vedno stoji. Ko je železnica dosegla Irkutsk, je mesto dobilo vzdevek »Sibirski Pariz«. V času ruske državljanske vojne so v mestu divjali srditi spopadi. V sovjetskem obdobju je v mestu prevladovala arhitektura socialnega realizma. Mesto je postalo pomembno središče za gradnjo letal. Zgodovinsko središče Irkutska je uvrščeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine.