Izrael

Država Izrael מְדִינַת יִשְׂרָאֵל‎ (hebrejsko) دَوْلَة إِسْرَائِيل‎ (arabsko)
Zastava Simbol
Himna: הַתִּקְוָה‎ (Hatīkvāh; "Upanje")
Položaj Izraela (zelena barva) in ozemelj, ki jih Izrael zaseda (svetlo zelena barva)
Glavno mesto	Jeruzalem (omejeno priznanje)[fn 1][fn 2] 31°47′N 35°13′E / 31.783°N 35.217°E / 31.783; 35.217
Uradni jeziki	hebrejščina
»Poseben status«	arabščina[fn 3]
Etnične skupine (2022)[13]	73,6 % Judje 21,1 % Arabci 5,3 % drugi
Religija (2022)[13]	73,6 % judovstvo 18,1 % islam 1,9 % krščanstvo 1,6 % druzi 4,8 % drugi
Demonim(i)	Izraelec, Izraelka
Vlada	Unitarna parlamentarna republika
• predsednik	Jicak Hercog
• predsednik vlade	Benjamin Netanjahu
• govornik kneseta	Amir Ohana
• vrhovni sodnik	Uzi Vogelman
Zakonodajalec	Kneset
Neodvisnost po koncu britanskega mandata za Palestino
• Deklaracija	14. maj 1948
• Sprejem v Združene narode	11. maj 1949
• Osnovni zakoni	1958–2018
Površina
• skupaj	20.770–22.072 km2 (149.)
• voda (%)	2,71 (leta 2015)[14]
Prebivalstvo
• ocena junij 2024[15]	9.921.000
• popis 2022[16]	9.601.720[fn 4]
BDP (ocena 2022[18])
• skupaj (nominal.)	$520,7 milijard[17] (29.)
• skupaj (PKM)	$478,01 milijard[17] (49.)
• na preb. (nominal.)	$54.690[17] (15.)
• na preb. (PKM)	$50.200[17] (34th)
Gini (2018)	34,8[17][19] srednji
HDI (2019)	0,919[17][20] zelo visok · 19.
Valuta	novi šekel (₪) (ILS)
Časovni pas	UTC +2 (IST)
• poletni	UTC +3 (IDT)
Format datuma	יי-חח-שששש (AM) dd-mm-llll (n. š.)
Stran vožnje	desna
Klicna koda	+972
Oznaka ISO 3166	IL
Internetna domena	.il
^ 20.770 km2 je Izrael znotraj zelene črte. 22.072 km2 vključuje priključeno Golansko višavje (ok. 1200 km²) in Vzhodni Jeruzalem (ok. 64 km²).

Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל, latinizirano: Jisra'el, arabsko إسرائيل, latinizirano: Isrā'īl) uradno Država Izrael (מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Jisra'el, دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl) je država na južnem Levantu na Bližnjem vzhodu. Je edina številčno večinsko judovska država na svetu,^[21] v kateri živijo tudi arabski muslimani, kristjani, druzi, beduini in številne druge verske in etnične, večinoma arabske manjšine.

Na severu meji na Libanon, na severovzhodu na Sirijo, na vzhodu na Jordanijo in Zahodni breg, na jugu na Egipt, na jugozahodu na Gazo, na zahodu pa na Sredozemsko morje; na skrajnem jugu ima tudi izhod na Rdeče morje. Proglašeno glavno mesto Izraela je Jeruzalem, največje urbano območje in gospodarsko središče države pa je Tel Aviv.

Izrael leži na območju, Judom znanem kot dežela Izrael, ostalim pa kot regija Palestina, Sveta dežela ali Kanaan. V antiki je tod domovala kanaanska civilizacija in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od rimskega do osmanskega, pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.^[22] Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo sionizem, gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo podporo Britanije; ta je po prvi svetovni vojni zasedla regijo, ki je bila v medvojnem obdobju cilj množičnega judovskega priseljevanja.^[23][24] Sodobni Izrael temelji na odločitvi Združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na judovsko in arabsko državo. Delitev so sprejeli judovski voditelji, zavrnili pa arabski. Po razglasitvi neodvisnosti Izraela 14. maja 1948 so na ozemlje združeno vdrle arabske države, od takrat pa je sledilo več vojn, ki jih danes pojmujemo kot arabsko-izraelski konflikt. Po šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael brez mednarodnega priznanja okupiral Zahodni breg, Gazo, Sinajski polotok (pozneje vrnjen Egiptu) in sirsko Golansko višavje. Po jomkipurski vojni je bil dosežen mirovni dogovor z Egiptom in Jordanijo, mirovni procesi s Palestino pa kljub sklenitvi prehodnih sporazumov iz Osla ostajajo neuspešni. Delovanje Izraela na zasedenih območjih je deležno vztrajne kritike s strani mednarodne skupnosti, med drugim na račun po mednarodnem pravu nezakonite okupacije,^[25] ustanavljanja nezakonitih naselbin,^[26] sistematičnega kršenja človekovih pravic na zasedenih območjih^{[27][28][29][30]} ter vključno z obtožbami vojnih zločinov^[31][32][33] in genocida.^[34]

Izrael nima uradne ustave, v njegovih temeljnih zakonih pa je utemeljen enodomen parlament kneset, ki sestavlja vlado pod vodstvom premierja in voli predsednika s protokolarno vlogo.^[35] Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, hebrejščino. Njegovo gospodarstvo je eno največjih na Bližnjem vzhodu, njegov BDP na prebivalca in indeks človeškega razvoja pa sta med najvišjimi v Aziji. Je med tehnološko najrazvitejšimi državami na svetu in po razširjenem prepričanju poseduje jedrsko orožje.^{[36][37][38][39][40][41]} Od leta 2010 je država članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

1. ↑ »Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital«. BBC News. 15. december 2018. Pridobljeno 14. avgusta 2020.
2. ↑ »Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement«. www.mid.ru. 6. april 2017.
3. ↑ »Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital«. Jerusalem Post. 6. december 2017. Pridobljeno 6. decembra 2017. The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations.
4. ↑ »Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital«. The Times of Israel. 29. avgust 2019.
5. ↑ »Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén« [Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem]. Infobae (v španščini). 24. december 2017. Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.
6. ↑ »Nauru recognizes J'lem as capital of Israel«. Israel National News (v angleščini). 29. avgust 2019.
7. ↑ »Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move«. The New York Times. 6. december 2017. Pridobljeno 6. decembra 2017.
8. ↑ The Legal Status of East Jerusalem (PDF), Norwegian Refugee Council, december 2013, str. 8, 29{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
9. ↑ »Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge«. Israel Ministry of Foreign Affairs. 18. december 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
10. ↑ »Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs«. The New York Times (v angleščini). 19. julij 2018.
11. ↑ Lubell, Maayan (19. julij 2018). »Israel adopts divisive Jewish nation-state law«. Reuters.
12. ↑ »Press Releases from the Knesset«. Knesset website. 19. julij 2018. The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.
13. ↑ ^{13,0 13,1} Population of Israel on the Eve of 2023 (poročilo). Israel Central Bureau of Statistics. 29. december 2022. Pridobljeno 29. decembra 2022.
14. ↑ »Surface water and surface water change«. Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). Pridobljeno 11. oktobra 2020.
15. ↑ »Home page«. Israel Central Bureau of Statistics. Pridobljeno 22. avgusta 2024.
16. ↑ »Geographic Areas - Nationwide«. 2022 Population Census Data. Central Bureau of Statistics. Pridobljeno 31. julija 2024.
17. ↑ ^{17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5} Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani oecd, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
18. ↑ ^{18,0 18,1} »World Economic Outlook (April 2022)«. International Monetary Fund. Pridobljeno 20. aprila 2022.
19. ↑ »Income inequality«. data.oecd.org. OECD. Pridobljeno 29. junija 2020.
20. ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.
21. ↑ Dashefsky, Arnold; Della-Pergola, Sergio; Sheskin, Ira, ur. (2021). »World Jewish Population« (PDF). Berman Jewish DataBank. Pridobljeno 4. septembra 2023.
22. ↑ Gil, Moshe (1992). A History of Palestine, 634-1099. Cambridge University Press. str. 14. ISBN 978-0-521-59984-9.
23. ↑ Morris, Benny (1999). »Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001« (reprint izd.). Knopf. ISBN 9780679744757. The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well). Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception. University of Toronto Press, p. 195 Arhivirano 22 March 2024 na Wayback Machine., ISBN 1487505868. Accessed 22 March 2024.
24. ↑ Fildis, Ayse; Nisanci, Ensar (2019). »British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine« (PDF). International Journal of Islamic and Civilizational Studies. UTM Press. 6 (1). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. maja 2024. Pridobljeno 22. avgusta 2024.
25. ↑ »ICJ says Israeli occupation of Palestinian territories is illegal«. BBC News (v angleščini). 19. julij 2024. Pridobljeno 20. avgusta 2024.
26. ↑ Barak-Erez, Daphne (1. julij 2006). »Israel: The security barrier—between international law, constitutional law, and domestic judicial review«. International Journal of Constitutional Law. 4 (3): 548. doi:10.1093/icon/mol021. The real controversy hovering over all the litigation on the security barrier concerns the fate of the Israeli settlements in the occupied territories. Since 1967, Israel has allowed and even encouraged its citizens to live in the new settlements established in the territories, motivated by religious and national sentiments attached to the history of the Jewish nation in the land of Israel. This policy has also been justified in terms of security interests, taking into consideration the dangerous geographic circumstances of Israel before 1967 (where Israeli areas on the Mediterranean coast were potentially threatened by Jordanian control of the West Bank ridge). The international community, for its part, has viewed this policy as patently illegal, based on the provisions of the Fourth Geneva Convention that prohibit moving populations to or from territories under occupation.
27. ↑ Rudoren, Jodi; Sengupta, Somini (22. junij 2015). »U.N. Report on Gaza Finds Evidence of War Crimes by Israel and by Palestinian Militants«. The New York Times. Pridobljeno 12. februarja 2017.
28. ↑ »Human Rights Council establishes Independent, International Commission of Inquiry for the Occupied Palestinian Territory«. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 23. julij 2014. Pridobljeno 12. februarja 2017.
29. ↑ »UN condemns Israel's West Bank settlement plans«. BBC News. 25. januar 2017. Pridobljeno 12. februarja 2017.
30. ↑ »The Avalon Project: United Nations Security Council Resolution 605«. avalon.law.yale.edu. 22. december 1987. Pridobljeno 12. februarja 2017.
31. ↑ »Gaza: Apparent War Crimes During May Fighting«. Human Rights Watch. 27. julij 2021. Pridobljeno 9. oktobra 2023.
32. ↑ »Israel May Have Committed War Crimes in Jenin Operation, UN Palestinian Rights Official Says«. Haaretz. Pridobljeno 9. oktobra 2023.
33. ↑ »Israeli Settlements Should be Classified as War Crimes, Says Special Rapporteur on the Situation of Human Rights in OPT«. United Nations. Pridobljeno 9. oktobra 2023.
34. ↑ Feleke, Bethlehem (29. december 2023). »South Africa files genocide case against Israel at International Court of Justice over Gaza war«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 8. januarja 2024.
35. ↑ »How Israel's electoral system works«. CNN.com. CNN International. Pridobljeno 14. oktobra 2021.
36. ↑ WIPO (2022). Global Innovation Index 2023, 15th Edition. www.wipo.int (v angleščini). World Intellectual Property Organization. doi:10.34667/tind.46596. ISBN 978-92-805-3432-0. Pridobljeno 10. avgusta 2024.
37. ↑ Getzoff, Marc (1. december 2023). »Most Technologically Advanced Countries In The World 2023«. Global Finance Magazine (v ameriški angleščini). Pridobljeno 6. avgusta 2024.
38. ↑ »The world richest countries according three metrics«.
39. ↑ »30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth«. Yahoo Finance (v ameriški angleščini). 9. september 2023. Pridobljeno 15. julija 2024.
40. ↑ Getzoff, Marc (9. avgust 2023). »Most Technologically Advanced Countries In The World 2023«. Global Finance Magazine (v ameriški angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. novembra 2023. Pridobljeno 8. novembra 2023.
41. ↑ »Top 15 Most Advanced Countries in the World«. Yahoo Finance (v angleščini). 4. december 2022. Pridobljeno 27. oktobra 2023.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=fn> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=fn}} (glej stran pomoči).