Jennifer Doudna

Jennifer Doudna
Jennifer Doudna na dnevu odprtih vrat Kraljeve družbe leta 2016
Rojstvo	Jennifer Anne Doudna 19. februar 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2] (60 let) Washington, D.C.
Narodnost	ameriška
Področja	biokemija CRISPR-Cas biologija RNA genetsko urejanje[3]
Ustanove	Univerza Kalifornije, Berkeley Univerza Yale Inštituti Gladstone Univerza Kalifornije, San Francisco
Alma mater	Kolidž Pomona (dipl.) Univerza Harvard (dokt.) Univerza Kolorado Boulder (postdokt.)
Disertacija	Towards the design of an RNA replicase (Do zasnove RNA-replikaze) (1989)
Mentor doktorske disertacije	Jack Szostak
Drugi študijski mentorji	Thomas Cech
Poznan po	Prva rentgensko določena struktura katalitske RNA interferenca RNA CRISPR
Vplival na	Rachel Haurwitz
Pomembne nagrade	Alan T. Waterman Award (2000) Jacob Heskel Gabbay Award (2014) Breakthrough Prize in Life Sciences (2015) Japan Prize (2017) Kavli Prize in Nanoscience (2018)
Zakonec	Jamie Cate
Spletna stran	https://hhmi.org/scientists/jennifer-doudna

Jennifer Anne Doudna, ameriška biokemičarka, * 19. februar 1964.^[4]

Je kanclerska profesorica Katedre za kemijo in Katedre za molekularno in celično biologijo Univerze Kalifornije v Berkeleyju.^[5] Doudna je od leta 1997 raziskovalna sodelavka Medicinskega inštituta Howarda Hughesa (HHMI), od leta 2018 pa je na položaju višje raziskovalke Inštitutov Gladstone in profesorica na Univerzi Kalifornije v San Franciscu.^{[6][7][8][9][3]}

Doudna je s ključno vlogo pri raziskovanju in vodenju raziskav genetskega urejanja s tehniko CRISPR vodilna osebnost takoimenovane »revolucije CRISPR«.^[10] Leta 2012 sta bili z Emmanuelle Charpentier prvi, ki sta predlagali, da bi encime CRISPR-Cas9 (bakterijske encime, ki uravnavajo protimikrobno imunost) uporabili za programirljivo urejanje genoma,^[10][11] kar štejejo za eno od najpomembnejših odkritij v zgodovini biologije.^[12]

Doudna je prispevala temeljna odkritja na področjih biokemije in genetike, za kar je prejela številne prestižne nagrade in priznanja, vključno z nagrado Alana T. Watermana za rentgensko kristalografsko določitev zgradbe ribocima^[13] in nagrado za preboj na področju bioloških ved (s Charpentierovo) za tehniko genetskega urejanja CRISPR-Cas9,^[14] bila je soprejemnica Gruberjeve nagrade za genetiko (2015),^[15] prejela je tudi Kanadsko Gairdnerjevo mednarodno nagrado (2016)^[16] in Japonsko nagrado (2017).^[17] Zunaj znanstvene skupnosti jo je revija Time (s Charpentierovo) navedla kot eno od 100 najvplivnejših osebnosti leta 2015,^[18] leta 2016 pa je bila skupaj z drugimi raziskovalci tehnologije CRISPR v izboru za osebnost leta revije Time.^[19] Leta 2020 sta Charpentier in Doudna za razvoj tehnike CRISPR prejeli še Nobelovo nagrado za kemijo.^[20]

1. ↑ Rogers K. Encyclopædia Britannica
   d:Track:Q5375741
2. ↑ FemBio database
   d:Track:Q61356138
3. ↑ ^{3,0 3,1} Jennifer Doudna publikacije, indeksirane v zbirki Google Scholar
4. ↑ »Jennifer Doudna – American biochemist«. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 13. novembra 2015.
5. ↑ »Curriculum Vitae (Jennifer A. Doudna)« (PDF). Lawrence Berkeley National Laboratory. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
6. ↑ Langelier, Julie (5. september 2018). »Jennifer Doudna Opens Laboratory at the Gladstone Institutes«. Gladstone Institutes (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2018. Pridobljeno 24. novembra 2019.
7. ↑ »Interview with Jennifer Doudna (recorded in 2004)«. National Academy of Sciences. Pridobljeno 8. novembra 2017.
8. ↑ Marino, M. (2004). »Biography of Jennifer A. Doudna«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 101 (49): 16987–9. Bibcode:2004PNAS..10116987M. doi:10.1073/pnas.0408147101. PMC 535403. PMID 15574498.
9. ↑ Objave avtorja/-ice Jennifer Doudna, indeksirane v bibliografski zbirki Scopus.(zahtevana naročnina)
10. ↑ ^{10,0 10,1} Jennifer A. Doudna and Samuel H. Sternberg. A Crack in Creation: Gene Editing and the Unthinkable Power to Control Evolution. Houghton Mifflin Harcourt, 2017.
11. ↑ Russell, Sabin (8. december 2014). »Cracking the Code: Jennifer Doudna and Her Amazing Molecular Scissors«. Cal Alumni Association. Pridobljeno 10. novembra 2017.
12. ↑ Pollack, Andrew (11. maj 2015). »Jennifer Doudna, a Pioneer Who Helped Simplify Genome Editing«. New York Times. Pridobljeno 12. maja 2015.
13. ↑ »Alan T. Waterman Award Recipients, 1976 –present«. National Science Foundation. Pridobljeno 31. oktobra 2017.
14. ↑ »Laureates: Jennifer A. Doudna«. breakthroughprize.org. Pridobljeno 31. oktobra 2017.
15. ↑ »2015 Genetics Prize: Jennifer Doudna«. The Gruber Foundation. Pridobljeno 24. oktobra 2017.
16. ↑ »Jennifer Doudna«. Canada Gairdner Foundation. Pridobljeno 2. novembra 2017.
17. ↑ »Laureates of the Japan Prize: Jennifer A. Doudna, Ph.D.«. The Japan Prize Foundation. Pridobljeno 1. novembra 2017.
18. ↑ King, Mary-Claire. "Time 100 Most Influential People: Emmanuelle Charpentier & Jennifer Doudna Arhivirano 2018-08-09 na Wayback Machine.". Time. 16. apr. 2015. Splet: 25. dec. 2016.
19. ↑ Park, Alice. "The CRISPR Pioneers: Their Breakthrough Work Could Change the World." Time. N. p. 2016. Splet: 25. dec. 2016.
20. ↑ »The Nobel Prize in Chemistry 2020«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 7. oktobra 2020.