Jod

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Jod, ₅₃I

Jod
Izgovarjava	IPA: [ˈjoːt]
Videz	bleščeče siv kovinski sij, kovinsko siva trdnina, črna/vijolična tekočina, vijoličen plin
Standardna atomska teža Ar, std(I)	7002126904470000000♠126,90447(3)[1]
Jod v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Br ↑ I ↓ At telur ← jod → ksenon
Vrstno število (Z)	53
Skupina	skupina 17 (halogeni)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p5
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	(I2) 113,7 °C
Vrelišče	(I2) 184,3 °C
Gostota (blizu s.t.)	4,933 g/cm3
Trojna točka	113,50 °C, 12,1 kPa
Kritična točka	546 °C, 11,7 MPa
Talilna toplota	(I2) 15,52 kJ/mol
Izparilna toplota	(I2) 41,57 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	(I2) 54,44 J/(mol·K)
Parni tlak (rhombic) P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −13 9 36 69 108 184
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1, +3, +4, +5, +6, +7 (močno kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,66
Ionizacijske energije	1.: 1008,4 kJ/mol 2.: 1845,9 kJ/mol 3.: 3180 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 140 pm
Kovalentni polmer	139±3 pm
Van der Waalsov polmer	198 pm
Spektralne črte joda
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ortorombska
Toplotna prevodnost	0,449 W/(m⋅K)
Električna upornost	1,3×107 Ω⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetic[2]
Magnetna susceptibilnost	−88,7·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Stisljivostni modul	7,7 GPa
Številka CAS	7553-56-2
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Bernard Courtois (1811)
Najpomembnejši izotopi joda
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 123I syn 13 h ε, γ 123Te 124I syn 4,176 d ε 124Te 125I syn 59,40 d ε 125Te 127I 100% stabilen 129I trace 1,57×107 y β− 129Xe 131I syn 8,02070 d β−, γ 131Xe 135I syn 6,57 h β− 135Xe
Kategorija: Jod prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53. Odkril ga je Bernard Courtois leta 1811 in sicer v pepelu morskih alg. Nekoliko je topen v vodi, bolj v nekaterih organskih topilih (heksan in tetraklorometan). Je element, ki je v živečih organizmih potreben kot element v sledeh, pri ljudeh je nujno potreben za pravilno delovanje ščitnice. Kemijsko je jod najmanj reaktiven od halogenov, in najbolj elektropozitivni kovinski halogen. Jod se pretežno uporablja v medicini, fotografijah in dišavah.

Jod je modro-črna, bleščeča trdnina, molekulski kristal, ki lahko sublimira zaradi šibkih medmolekulskih vezi v modro-vijoličen plin z dražljivim vonjem. Ta halogen tudi tvori spojine z mnogimi elementi, vendar je manj aktiven od drugih pripadnikov njegove vrste in ima nekatere podobne lastnosti kot kovine. Jod se zlahka topi v kloroformu, ogljikovem tetrakloridu in ogljikovem disulfidu, pri čemer tvori vijolične raztopine (v vodi je le rahlo topen). Tališče joda je 113 °C in se s taljenjem pretvaraja v rjavo, električno prevodno tekočino.

V škrobovici se trijodidni ion iz jodovice (jod, raztopljen v vodi s pomočjo kalijevega jodida) veže v škrobovo vijačnico, pri čemer nastane kompleks škrob-trijodidni ion ([I₃·škrob]^-), ki je globoko modre barve.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
3. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.