Back John Maynard Keynes Afrikaans John Maynard Keynes ALS ጆን መይነርድ ከይንዝ Amharic John Maynard Keynes AN جون مينارد كينز Arabic دجون ميينارد كيينز ARY كينز ARZ John Maynard Keynes AST John Maynard Keynes Aymara Con Meynard Keyns Azerbaijani

John Maynard Keynes

John Maynard Keynes
Portret
Rojstvo5. junij 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…]
Cambridge[4]
Smrt21. april 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[4][2][…] (62 let)
Firle
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicekonomist, matematik, politik, filozof, profesor, diplomat, pisec neleposlovnih del, poslovnež, pisec
PodpisPodpis

John Maynard Keynes, 1. baron Keynes iz Tiltona[5], CB FBA, angleški ekonomist, * 5. junij 1883, † 21. april 1946.

Keynes je bil eden najpomembnejših britanskih ekonomistov in političnih teoretikov moderne dobe, ki je s svojimi idejami temeljito spremenil teorijo in prakso makroekonomije in ekonomske politike vlad. Najprej jo je razvijal matematično, nato pa je nadgradil in dodobra izpopolnil prejšnje delo o vzrokih poslovnih ciklov in je postal eden najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja.[6][7][8][9] Velja za utemeljitelja moderne makroekonomije, njegove ideje so znane kot šola keynesijske ekonomije, h kateri spadajo tudi različni odmiki.[10]

V času velike gospodarske krize v tridesetih letih dvajsetega stoletja je Keynes vodil revolucijo v ekonomskem razmišljanju in izzival ideje neoklasične ekonomije, ki so trdile, da bodo prosti trgi kratkoročno in srednjeročno samodejno zagotovili polno zaposlitev, če bodo delavci prilagodljivi v svojih plačnih zahtevah. Trdil je, da skupno povpraševanje (skupna poraba v gospodarstvu) določa splošno raven gospodarske aktivnosti in da neustrezno skupno povpraševanje vodi v daljša obdobja visoke brezposelnosti. Zavzemal se je za uporabo fiskalne in denarne politike za ublažitev škodljivih učinkov gospodarskih recesij in kriz. Te ideje je podrobno predstavil v svojem glavnem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, ki je bilo objavljeno leta 1936. Od srednjih do poznih tridesetih let dvajsetega stoletja so vodilna zahodna gospodarstva sprejela Keynesova priporočila. Skoraj vse kapitalistične vlade so to storile do konca dveh desetletij po Keynesovi smrti leta 1946. Kot vodja britanske delegacije je Keynes sodeloval pri oblikovanju mednarodnih gospodarskih institucij, ustanovljenih po koncu druge svetovne vojne, vendar jih je zaradi več vzrokov zavirala ameriška delegacija.

Keynesov vpliv se je začel zmanjševati v sedemdesetih letih 20. stoletja, deloma kot posledica stagnacije, ki je v tem desetletju zajela angloameriška gospodarstva, deloma pa zaradi kritik Miltona Friedmana in drugih monetaristov,[11] ki so nasprotovali možnosti vlad, da bi regulirale poslovni cikel s fiskalno politiko.[12] Začetek svetovne finančne krize v letih 2007 in 2008 je ponovno obudil Keynesove zamisli. Keynesijska ekonomija je predstavljala teoretično podlago za ekonomske politike, ki so jih kot odgovor na krizo sprejeli predsednik ZDA Barack Obama, predsednik vlade Združenega kraljestva Gordon Brown in drugi voditelji vlad.[13]

Ko je revija Time Keynesa leta 1999 uvrstila na svoj seznam najpomembnejših ljudi stoletja, so o njem zapisali, da je ''njegova radikalna ideja, da bi vlade morale porabiti denar, ki ga nimajo, verjetno rešila kapitalizem.''[14] Časnik The Economist je Keynesa označil za najbolj znanega britanskega ekonomista 20. stoletja.[15] Obenem je bil Keynes tudi javni uslužbenec, direktor Centralne angleške banke in del Bloomsburyjeve skupine intelektualcev.[16]

  1. ↑ Record #118561804 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  4. ↑ 4,0 4,1 Афанасьев В. С. Кейнс Джон Мейнард // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1973. — Т. 12 : Кварнер — Конгур. — С. 18.
  5. ↑ Cairncross, Alec. »Keynes, John Maynard, Baron Keynes«. Oxford Dictionary of National Biography. Pridobljeno 25. marca 2020.
  6. ↑ Yergin & Stanislaw 2002, strani 39–42.
  7. ↑ »How to kick-start a faltering economy the Keynes way«. BBC News. 22. oktober 2008. Pridobljeno 25. marca 2020.
  8. ↑ Cohn, Steven Mark. »Reintroducing Macroeconomics: A Critical Approach: A Critical Approach«. Google Books. Pridobljeno 25. marca 2020.
  9. ↑ Davis, William L.; Figgins, Bob; Hedengren, David; Klein, Daniel B. »Economics Professors' Favorite Economic Thinkers, Journals, and Blogs (along with Party and Policy Views)« (PDF). EJW. Pridobljeno 25. marca 2020.
  10. ↑ Skidelsky, Robert (2010). Keynes: The Return of the Master. Cambridge: Public affairs. ISBN 978-1-58648-897-0.
  11. ↑ Krugman, Paul R. »Peddling Prosperity: Economic Sense and Nonsense in the Age of Diminished Expectations«. Google Books. Pridobljeno 25. marca 2020.
  12. ↑ »To Set the Economy Right«. Time. 27. avgust 1979. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2013. Pridobljeno 25. marca 2020.
  13. ↑ Giles, Chris; Atkins, Ralph; Guha, Krishna. »The undeniable shift to Keynes«. Financial Times. Pridobljeno 25. marca 2020.
  14. ↑ Reich, Robert B. (29. marec 1999). »Economist JOHN MAYNARD KEYNES«. Time. Pridobljeno 25. marca 2020.
  15. ↑ »Toothless truth tellers«. The Economist. 11. maj 2013. Pridobljeno 25. marca 2020.
  16. ↑ »Maynard Keynes«. The Bloomsbury Group. Pridobljeno 25. marca 2020.
From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy