John McDowell | |
---|---|
Rojstvo | 7. marec 1942[1][2] (82 let) Boksburg[d] |
Državljanstvo | Republika Južna Afrika |
Poklic | filozof, univerzitetni učitelj |
John McDowell, južnoafriški filozof in profesor, * 7. marec 1942, Boksburg
Diplomiral je leta 1962 na Univerzi Zimbabveja, leta 1963 je začel študij še v Oxfordu, kjer je drugič diplomiral leta 1965, magistriral pa 1969. Med leti 1966 in 1986 je na Oxfordski univerzi tudi poučeval. Zatem se je pridružil univerzi v Pittsburghu, kjer poučuje še danes. V obdobju svoje profesure je gostoval na mnogih univerzah po ZDA.
McDowell je bil leta 2010 eden od treh prejemnikov nagrade za izjemne dosežke fundacije Andrew W. Mellon in je član tako Ameriške akademije za umetnost in znanost kot Britanske akademije.
Tekom življenja sta nanj močno vplivala David Wiggins in Sir Peter Frederick Strawson, pri kasnejših delih pa tudi Wilfrid Stalker Sellars. Mnoge motive svojih del je dobil pri sodelavcih, še posebej od Roberta Brandoma. V svojih delih se je poskušal upreti vplivu tega, kar meni, da je zgrešena, reduktivna oblika filozofskega naturalizma, ki prevladuje v delu njegovih sodobnikov, zlasti v Severni Ameriki.
Filozofijo je McDowell razumel kot nekakšno »terapijo«, kar je razumel kot obliko kvietizma, čeprav je tekom kariere večkrat poudaril, da ni kvietist. Z vzponom moderne znanosti se je pojavil pogled na svet, ki je drugačen od vsakdanjega življenja, pogled, ki ga včasih opisujejo kot »pogled od nikoder«. Trdi, da je bil ta pogled možen po zaslugah boljšega naravoslovnega razumevanja. Je zagovornik tega, da vsako pravilo in ukaz potrebuje pravilno interpretacijo ter razumevanje – brez tega sta neuporabna in nerazumljiva. Zapisal je, da imajo sodobni filozofi napačno predstavo o praktičnem razumu, ki temelji na njihovem znanstvenem razumevanju narave, in da jih je ta koncept zaslepil. Trdi, da je bistvo razumevanja vključuje sposobnost sprejemanja objektivnih moralnih dejstev, kjer se ta slednja sposobnost – tako kot sposobnost sprejemanja nemoralnih dejstev.