Back Califa AN خليفة Arabic খলিফা Assamese Califa AST Xəlifə Azerbaijani خلیفه AZB Хәлифә Bashkir Халіф Byelorussian Халіф BE-X-OLD Халиф Bulgarian
| Serija člankov o |
| Islamu |
|---|
 |
| Verovanje |
| Stebri islama |
| Zgodovina islama |
| Verski spisi |
| Kultura in družba |
| seznam islamskih izrazov |
Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu. Naziv je prevedena različica arabske besede خليفة (khalīfah), ki pomeni 'naslednik' oz. 'predstavnik'.
Vsi kalifi so se imeli za Mohamedove naslednike. Nekateri od njih so se po smrti preroka Mohameda leta 632 naslavljali s Khalifat Allah ('predstavnik Alaha'), kasneje pa so naziv preimenovali v Khalifat Rasul Allah, kar pomeni 'politični naslednik Božjega glasnika', se pravi Mohameda, ki je kasneje postal standardni naziv. Nekateri akademiki se bolj nagibajo k nazivu Khalīfah.
Kalifi so se pogosto naslavljali tudi z Amīr al-Mu'minīn ('poveljnik pravovernih') ter Imam al-Ummah in Imam al-Mu'minīn ('vodja muslimanov').
Po prvih štirih kalifih (Abu Bakr, Omar ibn al-Hatab, Osman ibn Afan in Ali ibn Abu Talib) so si naziv kalifa lastili Omajadi, Abasidi, Fatimidi in Osmani, občasno tudi rodbine iz Španije, severne Afrike in Egipta. Zgodovinski muslimanski vladarji so bili večinoma sultani in emirji, ki so prisegali zvestobo kalifom, čeprav so imeli slednji zelo malo resnične oblasti.
Naslov kalifa je odmrl leta 1924, ko je Republika Turčija zamenjala Osmansko cesarstvo, čeprav so nekateri posamezniki in skupine pozivali na njegovo ponovno vzpostavitev (šerif Meke in kralj Hidžaza Husein bin Ali za kratek čas leta 1924 in imami Jemna, ki so naslov uporabljali več stoletij do leta 1962).
Zadnji kalif, 101. po vrsti, je bil osmanski sultan Abdul Medžid, ki je umrl 23. avgusta 1944 v Parizu.