Kaplja

Voda kapljá iz priprte pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji.
Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi
Kapljica kapljevinskega supertekočega helija

Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer kaplja olja v vodi. Kaplje lahko nastajajo tudi s kondenzacijo pare ali atomizacije večje mase kapljevine.

Obliko kaplje določata predvsem težnost in površinska napetost; lahko pa jo preoblikujejo tudi dinamični pojavi, kot na primer zračni upor pri prostem padanju. Čim manjša je kaplja, bolj prevladuje vpliv površinske napetosti, ki sili kapljo v obliko krogle, torej obliko z najmanjšo površino pri določeni prostornini.

Tudi supertekočine, kot je na primer kapljevinski helij, tvorijo kapljice.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy