Karapapaki

Karapapaki

Qarapapaqlar, Tərəkəmələr Karapapaklar, Terekemeler
Skupina karapapaških pripadnikov polka Hamidske lahke konjenice, Osmansko cesarstvo (1901)
Regije z večjim številom pripadnikov
Iran, Turčija, Gruzija, Rusija, Kazahstan, Azerbajdžan (večinoma zahodni del in velika mesta, kot so: Baku, Sumgait, Lankaran, Širvan), Ukrajina, Kanada, ZDA, Armenija (obdobje ZSSR), Uzbekistan, Nemčija, Belorusija
Jeziki
izvirno karapapaščina, sedaj večinoma azerbajdžanščina, turščina, perzijščina in ruščina
Religija
sunitizem, šiitizem in ali-ilahizem
Sorodne etnične skupine
Azerbajdžanci Turki in druga turška ljudstva

Karapapaki ali Tarakama (azerbajdžansko Qarapapaqlar, (narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr; turško Karapapaklar, Terekemeler) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.^{[1][2][3][4][5][6][7][8][9][10]} V novejšem času sta karapapaški jezik v veliki meri izpodrinila azerbajdžanski in turški jezik. Živijo na severovzhodu Turčije (provinci Kars in Iğdır) in severozahodu Irana, pa tudi v Gruziji (provinca Kvemo-Kartli) in Azerbajdžanu (predvsem Kazaški in Agstafški rajon (okrožje)).

Med Karapapaki izstopajo naslednja plemena: Terkavjun (drugo ime je Borčalo, kar pomeni »kanovo pleme«), Saral, Arapli, Džan-Ahmedi, Čaharli, Ulačli.^[11]

Potem ko so se v srednjem veku skupaj z drugimi turško govorečimi in mongolskimi nomadi preselili v Zahodno Azijo, so se Karapapaki naselili ob reki Debed v vzhodni Gruziji (ob sedanji gruzijsko-armenski meji). Preselili so se v Kadžarski Iran in Osmansko cesarstvo po sklenitvi turkmenčajske mirovne pogodbe med Iranom in Ruskim imperijem leta 1828. Karapapake, ki so ostali znotraj Ruskega imperija, so v številkah carskega prebivalstva šteli kot ločeno skupino. V času obstoja Sovjetske zveze so Karapapake kulturno in jezikovno asimilirali Azerbajdžanci in so jih v sovjetskih popisih prebivalstva leta 1959 in 1970 šteli kot »Azerbajdžance«. Leta 1944 so Karapapake v Sovjetski zvezi množično deportirali v sovjetsko Srednjo Azijo.

Glede na najnovejša zahodna etnografska dela, ki so se ukvarjala predvsem z etnografijo Sovjetske zveze, je večina Karapapakov v 1980-ih živela v Turčiji, Iranu, sovjetski Srednji Aziji (predvsem v Uzbeški SSR) in sovjetskih republikah Kavkaza (predvsem v Gruzijski SSR in Armenski SSR).

1. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani mina_2016, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani andr_1989, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani osip_2004, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
4. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani bse, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
5. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani spl0, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
6. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani ase, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
7. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani volk_1969, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
8. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani bahi_1982, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
9. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani mame_2017-25, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
10. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani skl0, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
11. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani skl1, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).