Back Karpate Afrikaans Karpaten ALS Carpatos AN كاربات Arabic كاربات ARZ Montes Cárpatos AST Karpat Azerbaijani Карпат тауҙары Bashkir Karpatn BAR Карпаты Byelorussian
| Karpati | |
|---|---|
 Zahodni Karpati – Visoke Tatre, Slovaška | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Gerlachovský štít |
| Nadm. višina | 2.655 m |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 1.500 km |
| Poimenovanja | |
| Domače ime | |
| Geografija | |
 Satelitski posnetek Karpatov
| |
| Države | Češka, Poljska, Slovaška, Madžarska, Ukrajina, Romunija, Srbija in Avstrija |
| Koordinate gorovja | 47°00′N 25°30′E / 47°N 25.5°E |
| Meji na | Alpe |
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so Visoke Tatre na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m: najvišji vrh je Gerlachovský štít (2654,4 m) na Slovaškem. Drugi najvišji del Karpatov so Južni Karpati (tudi Transilvanske Alpe) v Romuniji, kjer vrhovi segajo nad 2500 m (najvišji Moldoveanu, 2544 m).
Od Alp jih ločuje reka Donava. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so orogenetsko povsem različni gorovji.
Gorovje s svojimi obširnimi iglastimi gozdovi, v katerih v višjih predelih prevladuje navadna smreka, v nižjih predelih pa bukev, je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih sesalcev in vseh treh velikih plenilcev: rjavega medveda, volka in risa. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata divja mačka in zober. Največja populacija zveri je v Romuniji.[1][2][3] V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst.[4] V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji.[5][6] V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi.[7] Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi.[8]
Karpati se običajno delijo na tri glavne dele:[9]
- Zahodne Karpate (Češka, Poljska, Slovaška)
- Vzhodne Karpate (Poljska, vzhodna Slovaška, Ukrajina, Romunija)
- Južne Karpate (Romunija, Srbija)[10][11][12]
Za severni rob Zahodnih in Vzhodnih Karpatov se pogosto uporablja naziv Zunanji Karpati.
Najpomembnejša mesta na območju Karpatov in njihovi neposredni bližini so Bratislava in Košice na Slovaškem, Krakov in Zakopane na Poljskem, Cluj-Napoca, Sibiu in Brașov v Romuniji, Miskolc na Madžarskem in Užgorod v Ukrajini.
Najpomembnejše gospodarske panoge na področju Karpatov sta razmeroma nerazvito kmetijstvo in gozdarstvo in izkoriščanje zalog zemeljskega plina.
- ↑ Peter Christoph Sürth. Braunbären (Ursus arctos) in Europa Arhivirano 2007-10-08 na Wayback Machine.. Pridobljeno 10. marca 2011.[mrtva povezava]
- ↑ Peter Christoph Sürth. Wolf (Canis lupus) in Europa Arhivirano 2007-10-08 na Wayback Machine.. Pridobljeno 10. marca 2011.[mrtva povezava]
- ↑ Peter Christoph Sürth. Eurasischer Luchs (Lynx lynx) in Europa Arhivirano 2007-10-08 na Wayback Machine.. Pridobljeno 10. marca 2011.[mrtva povezava]
- ↑ Carpathian montane conifer forests. Encyclopedia of Earth. Pridobljeno 4. avgusta 2010.
- ↑ Bucureşti, staţiune balneară – o glumă bună?. Capital, 19. januar 2009. Pridobljeno 26. aprila 2011.
- ↑ Ruinele de la Baile Herculane si Borsec nu mai au nimic de oferit. Ziarul Financiar, 5. maj 2010. Pridobljeno 26. aprila 2011.
- ↑ Salvaţi pădurile virgine!. Jurnalul Național, 26. oktober 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
- ↑ Europe: New Move to Protect Virgin Forests. Global Issues, 30. maj 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.
- ↑ About the Carpathians. Carpathian Heritage Society. Pridobljeno 12. januarja 2017.
- ↑ Sacred Language of the Vlach Bread. Paun es Durlic, Balkankult (2011). Pridobljeno 15. novembra 2016.
- ↑ The Carpathians. European Travel Commission, The Official Travel Portal of Europe. Pridobljeno 15. novembra 2016.
- ↑ The Carpathian Project: Carpathian Mountains in Serbia. Institute for Spatial Planning, Faculty of Geography, University of Belgrade (2008). Pridobljeno 15. novembra 2016.