Kazahstan

Republika Kazahstan Қазақстан Республикасы Qazaqstan Respublïkası Республика Казахстан Respublika Kazakhstan
Zastava Grb
Himna: Менің Қазақстаным Meniñ Qazaqstanım Moj Kazahstan
Glavno mesto	Astana 51°10′N, 71°25′E
Največje mesto	Almati
Uradni jeziki	kazaščina (državni jezik), ruščina
Demonim(i)	Kazahstánec, Kazahstánka
Vlada	polpredsedniška republika
• predsednik:	Kasim-Žomart Tokajev
• predsednik vlade:	Olžas Bektenov
Neodvisnost  od Sovjetske zveze
• 1. kanat	1361 kot Bela horda
• 2. kanat	1428 kot Uzbeška horda
• 3. kanat	1465 kot Kazaški kanat
• razglašena	16. decembra 1991
• dokončana	25. decembra 1991
Površina
• skupaj	2.724.900 km2 (9.)
• voda (%)	1,7
Prebivalstvo
• ocena 2019	18.448.600[1] (63.)
• popis 1999	14.953.100
• gostota	7/km2 (236.)
BDP (ocena 2020)[2]
• skupaj (nominal.)	179,332 milijarde $
• skupaj (PKM)	569,813 milijarde $ (41.)
• na preb. (nominal.)	9686 $
• na preb. (PKM)	30.178 $ (53.)
Gini (2017)	27,5[3] nizek
HDI (2019)	0,817[4] zelo visok · 50.
Valuta	tenge (KZT)
Časovni pas	UTC +5/+6 (Zahod/Vzhod)
• poletni	UTC +5/+6 (ne upoštevajo)
Klicna koda	7
Internetna domena	.kz

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi. Je deveta največja država in največja celinska država na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov.

Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.^[5] Meji na Rusijo, Kitajsko, Kirgizistan, Uzbekistan in Turkmenistan. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez Kaspijsko jezero. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, stepa, tajga, skalni kanjoni, hribi, delte, zasnežene gore in puščava. V Kazahstanu je leta 2018 po ocenah živelo 18,3 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 6 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto Astana, ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot Nursultan po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, Almatija.

Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in imperiji. V antiki so deželo naseljevali nomadski Skiti, perzijsko Ahemenidsko cesarstvo pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. Turška ljudstva, nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej svoji zgodovini.

V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo Mongolsko cesarstvo pod Džingiskanom. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane jüz (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). Rusi so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so de jure vladali vsemu Kazahstanu kot delu Ruskega imperija. Po ruski revoluciji leta 1917 in poznejši državljanski vojni je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del Sovjetske zveze kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika.

Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. Nursultan Nazarbajev, prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladujočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime.

Predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev je Nazarbajeva nasledil na mestu predsednika. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov^[6]. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere« ^[7]. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo.

Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje Kazahe (65,5 % prebivalstva), Ruse, Uzbeke, Ukrajince, Nemce, Tatare in Ujgure^[8]. Islam je vera približno 70 % prebivalstva, krščanstvo pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani.

Državni jezik je kazaščina, ruščina pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY.

1. ↑ »Негізгі«. stat.gov.kz. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2019«. IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno 29. januarja 2020.
3. ↑ »GINI index (World Bank estimate)«. data.worldbank.org. World Bank. Pridobljeno 7. maja 2019.
4. ↑ »2019 Human Development Report« (PDF). United Nations Development Programme. 2019. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 16. aprila 2020. Pridobljeno 16. aprila 2020.
5. ↑ »Kazakhstan/Qazaqstan Constitution«. Arhivirano iz spletišča dne 2. decembra 2016. Pridobljeno 27. decembra 2016.
6. ↑ Zarakhovich, Yuri (27. september 2006). »Kazakhstan Comes on Strong«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2015. Pridobljeno 13. decembra 2015.
7. ↑ Human Rights Watch, World Report 2015: Kazakhstan Arhivirano 28 October 2016 na Wayback Machine., accessed October 2015.
8. ↑ Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) (PDF) (v ruščini). Republic of Kazakhstan Statistical Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. decembra 2010. Pridobljeno 10. decembra 2010.