Back Киевтәи Урыстәыла Abkhazian Kiëf-Roes Afrikaans Kiewer Rus ALS Cænugeardisc Rus ANG كييف روس Arabic Rus de Kiev AST Kiyev Rus dövləti Azerbaijani Киев Русе Bashkir Kijeva Rosė BAT-SMG Кіеўская Русь Byelorussian
Kijevska Rusija Ро́усьскаѧ землѧ́, Русь, Ки́ївська Русь, Кіеўская Русь, Ки́евская Русь
| |
|---|---|
| 880–1240 | |
.svg) Grb
| |
 Kijevska Rusija v 11. stoletju | |
| Glavno mesto | Kijev |
| Skupni jeziki | starovzhodnoslovanščina |
| Religija | poganstvo, vzhodna pravoslavna cerkev |
| Vlada | Kneževina |
| Veliki kijevski knez | |
• 882–912 | Oleg Novgorodski |
| Zakonodajalec | veče |
| Zgodovina | |
• ustanovitev | 880 |
• ukinitev | 1240 |
| Valuta | Kuna, grivna, nogata |
Kijevska Rusija (ukrajinsko Ки́ївська Русь, rusko Ки́евская Русь, belorusko Кіеўская Русь, starogrško Ῥωσία), v času obstoja imenovana Ruska zemlja oz. samo Rus' (starovzhodnoslovansko Ро́усьскаѧ землѧ́), kasneje tudi Rutenija (latinsko Rut(h)enia), je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci Varjagi, imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil Kijev, sicer glavno mesto današnje Ukrajine. Kijevska Rusija velja za skupno prednico treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev,[1][2] čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sebi.[2]
Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem Vladimirja Velikega (980–1015) in njegovega sina Jaroslava I. Modrega (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli krščanstvo in prvi slovanski pisani pravni kodeks Ruska pravda (Правда роусьскаꙗ, Pravda Rusĭskaya). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.[3] Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk Svjatoslav I., že imel slovansko ime.
Bizantinski zgodovinar Mihael Psel je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja.[4] Moč države je zaradi propadanja Bizantinskega cesarstva začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili Mongoli leta 1240.
- ↑ »Kievan Rus«. The Columbia Encyclopedia. 2001–2005.
- ↑ 2,0 2,1 Plokhy, Serhii (2006). The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus (PDF). New York: Cambridge University Press. str. 10–15. ISBN 9780521864039.
- ↑ Robin Milner-Gulland, The Russians, Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45
- ↑ Michael Psellus: Chronographia, ed. E. Sewter, (Yale University Press, 1953), str. 91 in R. Jenkins, Byzantium: The Imperial Centuries AD 610-1071 (Toronto 1987), str. 307.