Kolosêj / Flávijski amfiteáter latinsko Amphitheatrum Flavium | |
---|---|
Drugo ime | italijansko Colosseum / Anfiteatro Flavio |
Lokacija | Rim, Italija |
Regija | Regio IV Templum Pacis |
Koordinati | |
Tip | amfiteater |
Del | antični Rim |
Površina | 3357 |
Višina | 48,5 |
Zgodovina | |
Zgradil | Vespazijan, Tit Flavij |
Material | travertin, tuf, rimski beton |
Ustanovljeno | 72–80 |
Opuščeno | circa 523 |
Obdobje | Rimski imperij |
Druge informacije | |
Stanje | delno v ruševinah, obnovljen |
Javni dostop | javno |
Spletna stran | parcocolosseo.it/en/ |
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (latinsko Amphitheatrum Flavium, italijansko Anfiteatro Flavio ali Colosseo), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim. Prvotno naj bi po ocenah sprejel med 50 000 in 80 000 gledalcev in se je uporabljal za gladiatorske boje in druge javne predstave. Je največji amfiteater, kar jih je bilo zgrajenih. Stoji vzhodno od Rimskega foruma. Gradnja se je začela med letoma 70 in 72 n. št. pod cesarjem Vespazijanom in se končala leta 80 n. št. pod cesarjem Titom, do neke mere pa so ga preoblikovali v času vladanja cesarja Domicijana.[1] Ti trije cesarji so bili znani kot Flavijci in amfiteater je bil v latinščini poimenovan po njihovi družini (Flavius).
Kolosej se je uporabljal okrog 500 let, tudi še v 6. stoletju, precej po tradicionalnem datumu padca Rima leta 476. Poleg gladiatorskih iger so se tu odvijale še številne druge predstave, npr. lažne morske bitke, lov na živali, usmrtitve, poustvaritve znamenitih bitk in drame na osnovi klasične mitologije. Pozneje, v srednjem veku, se je zgradba uporabljala za najrazličnejše namene, npr. za bivališča, delavnice, prostore verskega reda, kot trdnjava in kot krščansko svetišče.
Čeprav je Kolosej danes zaradi potresov in tatov kamnov precej porušen, je že dolgo simbol Rimskega imperija in eden od najveličastnejših ohranjenih primerov rimske arhitekture. Je med najbolj priljubljenimi turističnimi znamenitostmi sodobnega Rima in še vedno tesno povezan z Rimskokatoliško cerkvijo. Papež vsako leto na veliki petek vodi do Koloseja procesijo »Križevega pota« z baklami.