Kolumbija

Republika Kolumbija República de Colombia (špansko)
Zastava Grb
Geslo: "Libertad y Orden" (špansko) "Svoboda in red"
Himna: Himno Nacional de la República de Colombia (špansko) ("Državna himna Republike Kolumbije")
lega v Južni Ameriki
Glavno mesto	Bogotá 4°35′N 74°4′W / 4.583°N 74.067°W / 4.583; -74.067
Uradni jeziki	španščina
Priznani regionalni jeziki	angleščina portugalščina 66 drugih jezikov
Etnične skupine (popis 2018)	87,58 % belci ali mestici 6,68 % afro-kolumbijci (vključno mešanci) 4,31 % domorodni Amerindiani 1,41 % ostali
Demonim(i)	Kolumbijec, Kolumbijka
Vlada	Enotna predsedniška ustavna republika
• predsednik:	Gustavo Petro
• podpredsednica:	Francia Márquez
Zakonodajalec	Kolumbijski kongres
• zgornji dom	Kolumbijski senat
• spodnji dom	Predstavniški zbornici
Osvoboditev od Španije
• Razglašena	20. julij 1810
• Priznana	7. avgust 1819
• Zadnja unitarizacija	1886
• Trenutna ustava	4. julij 1991
• Odcepitev od Paname	1903
Površina
• skupaj	1.141.748 km2 (25.)
• voda (%)	2,1 (2015)[1]
Prebivalstvo
• ocena 2020	50.372.424[2] (28.)
• gostota	42,23/km2 (173.)
BDP (ocena 2020)
• skupaj (nominal.)	343,177 mrd. $ (38.)
• skupaj (PKM)	827,662 mrd. $[3] (31.)
• na preb. (nominal.)	6744 $
• na preb. (PKM)	16.264 $
Gini (2019)	51,3[4] visok
HDI (2019)	0,767[5] visok · 83.
Valuta	kolumbijski peso (COP)
Časovni pas	UTC −5[b] (COT)
Format datuma	dd−mm−llll
Stran vožnje	desno
Klicna koda	57
Internetna domena	.co
^ Čeprav kolumbijska ustava določa španščino (Castellano) kot uradni jezik na vsem kolumbijskem ozemlju, so drugi jeziki, ki jih v državi govorijo etnične skupine – približno 68 jezikov –, uradni tudi na svojem ozemlju.[6] Angleščina je uradna tudi v arhipelagu San Andrés, Providencia in Santa Catalina.[7] ^ Uradni kolumbijski čas[8] nadzoruje in usklajuje Nacionalni inštitut za meroslovje.[9]

Kolumbija (špansko [koˈlombja]), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki. Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na Venezuelo, na jugovzhodu na Brazilijo, na jugu na Ekvador in Peru, na zahodu na Tihi ocean in na severozahodu na Panamo. Kolumbijo sestavlja 32 departmajev in glavno okrožje Bogota, največje mesto v državi. Pokriva površino 1.141.748 kvadratnih kilometrov in ima dobrih 50 milijonov prebivalcev. Bogata kulturna dediščina Kolumbije odraža vplive različnih ameriških civilizacij, evropskih naselbin, afriških sužnjev in priseljevanja iz Evrope in Bližnjega vzhoda. Španščina je državni uradni jezik, poleg tega se govori več kot 70 jezikov.

Kolumbijo naseljujejo različna domorodna ljudstva že od vsaj 12.000 pred našim štetjem, vključno z Muisca, Quimbaya in Tairona. Španci so leta 1499 najprej pristali v La Guajiri in do sredine 16. stoletja kolonizirali dele regije in ustanovili Novo kraljestvo Granada s prestolnico Santafé de Bogotá. Neodvisnost od Španskega imperija je bila dosežena leta 1819, zdajšnja Kolumbija pa je nastala kot Združene province Nova Granada. Nova država je eksperimentirala s federalizmom kot Granadinska konfederacija (1858) in nato Združene države Kolumbije (1863), preden je bila Republika Kolumbija dokončno razglašena leta 1886. Panama se je odcepila leta 1903, kar je vodilo do sedanjih meja Kolumbije. Od 1960-ih je država trpela zaradi asimetričnih nizko intenzivnih oboroženih spopadov in političnega nasilja, ki so se v 1990-ih stopnjevali. Od leta 2005 je prišlo do znatnega izboljšanja varnosti, stabilnosti in pravne države ter gospodarske rasti in razvoja brez primere.^[10]

Kolumbija je ena od sedemnajstih megaraznovrstnih držav na svetu in ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.^[11] Njeno ozemlje obsega amazonski deževni gozd, visokogorje, travnike in puščave ter je edina država v Južni Ameriki z obalami in otoki vzdolž Atlantskega in Tihega oceana.

Kolumbija je članica velikih svetovnih in regionalnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, WTO, OECD, OAS, Pacifiškim zavezništvom, Andsko skupnostjo in globalni partner NATA. Njeno razpršeno gospodarstvo je tretje največje v Južni Ameriki, z makroekonomsko stabilnostjo in ugodnimi dolgoročnimi obeti za rast.^[12]

1. ↑ »Surface water and surface water change«. Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). Pridobljeno 11. oktobra 2020.
2. ↑ »¿Cuántos somos?«. Departamento Administrativo Nacional de Estadística (DANE). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2020. Pridobljeno 26. marca 2020.
3. ↑ »World Economic Outlook Database: Colombia«. International Monetary Fund. Oktober 2019. Pridobljeno 26. marca 2020.
4. ↑ »GINI index (World Bank estimate) – Colombia«. World Bank. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
5. ↑ »2019 Human Development Report« (PDF). United Nations Development Programme. 2019. Pridobljeno 9. decembra 2019.
6. ↑ Colombian Constitution of 1991 (Title I – Concerning Fundamental Principles – Article 10)
7. ↑ »LEY 47 DE 1993« (v španščini). alcaldiabogota.gov.co. Pridobljeno 23. februarja 2014.
8. ↑ »The official Colombian time« (v španščini). horalegal.inm.gov.co. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2014. Pridobljeno 23. februarja 2014.
9. ↑ »Decreto 4175 de 2011, artículo 6, numeral 14« (v španščini). Presidencia de la República de Colombia. Pridobljeno 14. marca 2016.
10. ↑ Historical Memory Group (2013). "Enough Already!" Colombia: Memories of War and Dignity (PDF) (v španščini). The National Center for Historical Memory's (NCHM). ISBN 9789585760844. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 26. novembra 2021.
11. ↑ Luis Fernando Potes. »Colombia is the second most biodiverse country in the world« (v španščini). prodiversitas.bioetica.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 9. marca 2014.
12. ↑ »Cuentas Trimestrales – Producto Interno Bruto (PIB)« (PDF) (v španščini). dane.gov.co. Pridobljeno 16. februarja 2018.