Konstancij II.

Konstancij II.
Flavius Julius Constantius
Cesar Rimskega cesarstva
Bista Konstancija II.
Bista Konstancija II.
Vladanje324 - 337: cezar pod svojim očetom Konstantinom I.,
337 – 340: cezar; skupaj s Konstantinom II. in Konstansom vladal azijskim provincam,
340 – 350: cezar; skupaj s Konstansom vladal azijskim provincam in Egiptu,
350361: avgust Rimskega cesastva
PredhodnikKonstantin I.
NaslednikJulijan Odpadnik
Rojstvo7. avgust 317({{padleft:317|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2] ali 13. avgust 317({{padleft:317|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3]
Sirmium, Rimsko cesarstvo
Smrt3. november 361({{padleft:361|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][4][…] (44 let)
Kilikija
Zakonci
  • hčerka Julija Konstancija
  • Evzebija
  • Faustina
PotomciFlavija Maksima Konstancija, rojena po očetovi smrti, poročena z Gracijanom
Imena
Flavius Julius Constantius (od rojstva do prihoda na prestol),
Flavius Julius Constantius Caesar (kot cezar),
Flavius Julius Constantius Augustus (kot avgust)
Vladarska rodbinaKonstantinska dinastija
OčeKonstantin I.
MatiFausta

Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7. avgust 317, Sirmium (Sremska Mitrovica), Panonija, Rimsko cesarstvo, † 3. november 361, Mopsuestia, Kilikija, Rimsko cesarstvo.

Konstancij je bil drugi sin cesarja Konstantina I. in njegove žene Fauste. Po očetovi smrti je skupaj z bratoma Konstantinom II. in Konstansom nasledil rimski prestol. Leta 340 sta se njegova brata sprla za zahodnje province cesarstva. Konstantina II. so še istega leta pri Ogleju ubili iz zasede in Konstans je postal vladar zahodnega dela Rimskega cesarstva, dokler ga ni leta 350 ubil uzurpator Magnencij. Ker Konstancij ni hotel sprejeti položaja Magnencijevega socesarja, ga je napadel in v bitkah pri Mursi in Mons Seleucu v Galiji porazil. Magnencij je po porazu naredil samomor in Konstancij je postal edini vladar celega Rimskega cesarstva.

PO vojni z Magnencijem se je odpravil na uspešen vojni pohod proti germanskim. leta 354 je porazil Alemane in leta 357 udaril preko Donave na Kvade in Sarmate. Dve desetletji trajajoča vojna na vzhodu s Sasanidi se je medtem nadaljevala z mešanimi uspehi.

Zaradi težav pri vladanju tako velikemu cesarstvu, je Konstancij dva svoja bratranca povišal v položaj cezarja. Konstancija Gala, najstarejšega preživelega sina polstrica Julija Konstancija, je povišal leta 351 in ga tri leta kasneje usmrtil zaradi domnevno nasilnega in podkupljivega obnašanja. Po njegovi smrti je leta 355 v cezarja povišal njegovega mlajšega polbrata Julijana, ki je bil njegov zadnji živeči brartanec in njegov naslednik.

Julijan je leta 360 od Konstancija zahteval, da ga poviša na položaj avgusta, kar je sprožilo vojno med njima. Ker je Konstancij zbolel in konec leta 361 umrl, se je vojna končala brez bitke. Na smrtni postelji je Julijana imenoval za svojega zakonitega naslednika.

  1. 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
  2. Diccionario biográfico españolReal Academia de la Historia, 2011.
  3. Любкер Ф. Constantius // Реальный словарь классических древностей по ЛюбкеруSankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 338-339.
  4. Brockhaus Enzyklopädie
  5. Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in