Back Khanato de Crimea AN خانية القرم Arabic Kanatu de Crimea AST Krım xanlığı Azerbaijani قیریم خانلیغی AZB Ҡырым ханлығы Bashkir Крымскае ханства Byelorussian Крымскае ханства BE-X-OLD Кримско ханство Bulgarian ক্রিমীয় খানাত Bengali/Bangla
Krimski kanat قرم خانلغى Qırım Hanlığı | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1449–1783 | |||||||||||
 Zastava
 Grb
| |||||||||||
 Krimski kanat leta 1600 | |||||||||||
| Status | Vazalna država Osmanskega cesarstva (1478–1774) | ||||||||||
| Glavno mesto | Stari Krim Bahčisaraj | ||||||||||
| Skupni jeziki | turški, tatarski | ||||||||||
| Religija | islam | ||||||||||
| Vlada | dedna monarhija | ||||||||||
| kan | |||||||||||
• 1449–1466 | Hadži I. Geraj (prvi) | ||||||||||
• 1777–1783 | Šahin Geraj (zadnji) | ||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||
• ustanovitev | 1449 | ||||||||||
• priključitev k Ruskemu imperiju | 1783 | ||||||||||
| |||||||||||
| Danes del |  Ukrajina Rusija Moldova | ||||||||||
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, latinizirano: Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرم خانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرم يورتى, rusko Крымское ханство, latinizirano: Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, latinizirano: Krymś'ke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo. Ustanovil ga je Hadži I. Geraj leta 1449. Krimski kani so bili moški potomci kana Tokta Timurja, trinajstega sina kana Džočija in Džingiskanovega vnuka. Kanat je bil na ozemlju sedanje Rusije in Ukrajine.
Vojska Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Gedik Ahmed paše je leta 1475 osvojila cel polotok Krim in ga priključila h kanatu. V 16. in 17. stoletju je bil Krimski kanat pomembno središče trgovine s sužnji. Leta 1774 je po rusko turški vojni in podpisu Kučukkajnardžijskega miru postal samostojen, leta 1783 pa je bil uradno priključen k Ruskemu cesarstvu in postal Tavriška gubernija.