Back Kriptografie Afrikaans تعمية (تخصص) Arabic كريپطوݣرافيا ARY Criptografía AST Kriptoqrafiya Azerbaijani Криптография Bashkir Kryptographie BAR Крыптаграфія Byelorussian Крыптаграфія BE-X-OLD Криптография Bulgarian
Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Študij kriptografije in kriptoanalize je kriptologija. Kriptografija se ukvarja s študijem in razvojem metod in metodologij za šifriranje, kjer se običajno uporabljajo skrivni ključi, s katerimi je mogoče dešifrirati šifrirano sporočilo ali informacijo.
Kriptografija ne pomeni samo zagotavljanje informacijske varnosti, ampak tudi določene matematične tehnike za doseganje le-te. Kriptografija je nastala kot posledica komunikacije v prisotnosti nasprotnikov oz. tekmecev. Uporablja se za preprečevanje in odkrivanje zlorab in ostalih zlonamernih dejanj.[1]
Osnovno sporočilo po navadi imenujemo čistopis (angleško cleartext, plaintext), zašifrirano pa šifropis ali tajnopis (angleško ciphertext).
Predmeti preučevanja kriptografije so:
- pisna sporočila (kriptografija)
- govorna sporočila (kriptofonija)
- vizualna in druga sporočila
Kriptografija se uporablja predvsem za potrebe oboroženih sil, obveščevalnih služb, diplomatske službe,... Ker kriptografija v veliki meri temelji na matematiki, jo nekateri obravnavajo kot vejo matematike.
- ↑ »Teorija kriptologije« (PDF). Pridobljeno 26. maja 2016.