Kristalni habit

Piritno sonce. Med tesno stisnjenimi sloji skrilavca je bil skupek prisiljen rasti v gostih stranskih žarkih. V normalnih pogojih bi se pirit razvil v obliki kock ali piritoedrov.

Kristalni habit je opis značilnih oblik in agregatov, ki jih tvori nek mineral. Habit je pogosto najpomembnejša značilnost za prepoznavanje minerala.

Mineralogi uporabljajo za opis habita kristala mnogo izrazov. Nekateri habiti so za določene minerale značilni, vendar ima večina mineralov več različnih habitov. Habit je namreč zelo odvisen od pogojev, v katerih je mineral kristaliziral. Kristalni habit lahko neizkušenega opazovalca zavede k njegovemu enačenju s kristalnim sistemom minerala.

Na kristalni habit vplivajo naslednji činitelji: kombinacija dveh ali več kristalnih oblik, sledovi nečistoč, dvojčičenje kristalov in pogoji rasti, predvsem temperatura, tlak in razpoložljiv prostor. Minerali, ki imajo isti kristalni sistem, imajo lahko različne habite. Nekateri habiti so značilni za njihovo podvrsto in nahajališče. Primer: večina safirjev ima podolgovate valjaste kristale, safirji iz Montane (ZDA) pa imajo debele ploščate kristale, kakršne imajo samo rubini. Safirji in rubini so različice istega minerala – korunda (aluminijev(III) oksid, Al2O3).

Nekateri minerali lahko zamenjajo druge obstoječe minerale, pri čemer ti ohranijo svoj prvotni habit. Takšen proces se imenuje psevdomorfna zamenjava. Klasični primer psevdomorfne zamenjave je tigrovo oko, v katerem je krocidolitni (modri) azbest zamenjan s kremenom. Kremen tvori običajno dobro razvite podogovate prizmatične kristale, v tigrovem očesu pa je ohranjen prvotni vlaknati habit azbesta.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy