Lahmidi

Lahmidsko kraljestvo
المناذرة
ok. 300–602
Lahmidsko kraljestvo v 6. stoletju; svetlo zeleno je sasanidsko ozemlje, na katerem so vladali Lahmidi
Lahmidsko kraljestvo v 6. stoletju; svetlo zeleno je sasanidsko ozemlje, na katerem so vladali Lahmidi
Statusodvisnost od Sasanidskega cesarstva
Glavno mestoAl-Hirah
Skupni jeziki
Religija
Uradno:
• Vzhodna sirska cerkev[1]
Neuradno:
• predislamsko arabsko poganstvo
manihejstvo
krščanstvo
VladaMonarhija
Zgodovina 
• ustanovitev
ok. 300
• priključitev k Sasanidskemu cesarstvu
602

Lahmidi (arabsko اللخميون), al-Manazira (المناذرة) ali Banu Lahm (بنو لخم) so bili arabska vladarska dinastija, ki je od poznega 3. stoletja do leta 602 vladala v južnem Iraku in vzhodni Arabiji. Prestolnica kraljestva je bila al-Hira.[2][3] Lahmidi so bili občasno zavezniki in podložniki Sasanidskega cesarstva ter udeleženci rimsko-perzijskih vojn. Izraz Lakmidi se je uporabljal tudi za vladajočo dinastijo, novejši znanstveniki pa slednjo raje imenujejo Nasridi.[4]

Oblast Nasridov se je razširila na njihove arabske zaveznike v Bahrajnu in Jamami v osrednji Arabiji. Ko je Kozrav II. odstavil in usmrtil al-Numana III., zadnjega vladarja iz dinastije Nasridov, so se njegovi arabski zavezniki v Najdu dvignili z orožjem in porazili Sasanide v bitki pri Di Karju. Sasanidi so po porazu izgubili oblast v vzhodni Arabiji.[5] Zmaga pri Di Karju je med Arabci vzbudila samozaupanje in navdušenje in je veljala za začetek novega obdobja.[6][7]

  1. Maalouf, Tony (2005). Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line. Kregel Academic. str. 23. ISBN 9780825493638.
  2. »Lakhmid dynasty«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  3. Bryan Ward-Perkins; Michael Whitby (2000). The Cambridge ancient history. Zv. 14: Late antiquity: empire and successors, A.D. 425–600. Cambridge University Press. str. 692. ISBN 9780521325912.
  4. Fisher 2011, str. 258.
  5. Sauer 2017, str. 275.
  6. Power, Edmond (1913). »The Prehistory of Islam«. Studies: An Irish Quarterly Review. Messenger Publications. 2 (7): 204–221. JSTOR 30082945. Pridobljeno 10. maja 2021.
  7. Ahmad, Nawawi (1976). Arab Unity and Disunity (PDF) (Master's thesis). University of Glasgow. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. junija 2020. Pridobljeno 10. maja 2021.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in