Lantan

Lantan, ₅₇La

Lantan
Izgovarjava	IPA: [lantán]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(La)	7002138905470000000♠138,90547(7)[1]
Lantan v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ La ↓ Ac barij ← lantan → cerij
Vrstno število (Z)	57
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 5d1 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	920 °C
Vrelišče	3464 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,162 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,94 g/cm3
Talilna toplota	6,20 kJ/mol
Izparilna toplota	400 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,11 J/(mol·K)
Parni tlak (ekstrapoliran) P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.732 1.935 2.185 2.499 2.905 3.453
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +1, +2, +3 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,10
Ionizacijske energije	1.: 538,1 kJ/mol 2.: 1067 kJ/mol 3.: 1850,3 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 187 pm
Kovalentni polmer	207±8 pm
Spektralne črte lantana
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2475 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	α, poly: 12,1 µm/(m⋅K) (at r.t.)
Toplotna prevodnost	13,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	α, poly: 615 nΩ⋅m (at r.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost	+118.0·10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Youngov modul	α form: 36,6 GPa
Strižni modul	α form: 14,3 GPa
Stisljivostni modul	α form: 27,9 GPa
Poissonovo razmerje	α form: 0,280
Mohsova trdota	2,5
Trdota po Vickersu	360–1750 MPa
Trdota po Brinellu	350–400 MPa
Številka CAS	7439-91-0
Zgodovina
Odkritje	Carl Gustaf Mosander (1838)
Najpomembnejši izotopi lantana
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 137La sint. 6×104 y ε 137Ba 138La 0,089% 1,05×1011 y ε 138Ba β− 138Ce 139La 99,911% stabilen
Kategorija: Lantan prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57. Lantan je srebrno bela kovina, ki spada v 3. skupino periodnega sistema elementov in v skupino lantanoidov. V naravi se nahaja v nekaterih redkozemeljskih mineralih, običajno v kombinaciji s cerijem in drugimi redkozemeljskimi elementi. Lantan je kovna, raztezna in mehka kovina, ki na zraku hitro oksidira. Proizvaja se iz mineralov monazita in bastnezita z zapleteno večstopenjsko ekstrakcijo. Lantanove spojine se uporabljajo kot katalizatorji, aditivi za steklo, ogljene elektrode za obločne luči, kresilne kamenčke za vžigalnike, elektronske katode, scintilatorje itd. Lantanov karbonat (La₂(CO₃)₃) je zdravilo proti hiperfosfatemiji.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
3. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.