Le Duc Tho | |
---|---|
Rojstvo | 14. oktober 1911[1][2][…] Hà Nam[d] |
Smrt | 13. oktober 1990[4][1][…] (78 let) Hanoj[5] |
Državljanstvo | Vietnam |
Poklic | politik, diplomat, vojaško osebje, revolucionar |
Lê Đức Thọ, vietnamski politik, vojak, diplomat, * 14. oktober 1911, † 13. oktober 1990, Hanoi, Vietnam.
Podelili so mu Nobelovo nagrado za mir skupaj z državnim sekretarjem ZDA Henryem Kissingerjem leta 1973, a je zavrnil nagrado.
Thọ leta 1930 pomaga pri ustanovitvi Indokitajske komunistične partije. Francoske kolonijalne oblasti so za zaprle od leta 1930 do 1936 in nato spet v obdobju 1939-1944. Po izpustitvi leta 1945 prične z Vietnamskim gibanjem za osamosvojitev izpod kolonizatorjev, predvsem izpod Francozov, proces se zaključi z Ženevsko pogodbo leta 1954. V tem obdobju je pomemben partijski funkcionar antikolonističnega komiteja Južnega Vietnama (gre za Kočinčino, tedaj nekdanje kraljestvo, ki vsebuje tudi Sajgon, sedaj Hošiminh) leta 1948, leta 1955 pa se pridruži predhodnici Vietnamske komunistične partije pri uporu, ki se prične z letom 1956. Leta 1963 Tho podpira čistke v stranki.
Od leta 1978 do 1982 je Thọ svetovalec za Hanoj glede zapletenih mednarodnih dogodkov na Indokitajskem polotoku še posebej na področju Kampučije oziroma kasneje po padcu Rdečih kmerov, Kambodže.[6]
Bil je stalni član Centralnega komiteja sekretariata vietnamske partije od leta 1982 do leta 1986 in je kasneje postal svetovalec partiji in centralnem komiteju.