Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka. Liberalci so navzlic raznolikosti mnenj enotni v podpori temeljnih idej, kot so ustava, liberalna demokracija, svobodne in pravične volitve, človekove pravice, kapitalizem, prosta trgovina in svoboda veroizpovedi.^[1][2][3][4] Ideje liberalizma sprejemajo tudi politične skupine z drugačno ideološko usmeritvijo. Prevladujoči obliki liberalizma sta klasični liberalizem v osemnajstem stoletju ter socialni liberalizem dvajsetega stoletja.

1. ↑ Kathleen G. Donohue. »Freedom from Want: American Liberalism and the Idea of the Consumer (New Studies in American Intellectual and Cultural History)«. Johns Hopkins University Press. Pridobljeno 31. decembra 2007. Tri od njih – osvobojenost od strahu, svoboda govora in svoboda veroizpovedi – so od nekdaj temeljne za liberalizem.«
2. ↑ »The Economist 341/7995-7997«. The Economist. Pridobljeno 31. decembra 2007. Kajti vse tri imajo vero v liberalno družbo, ki omogoča ustavno vlado (vladavino prava, ne pa posameznika) in svobodo vere, misli, govora in ekonosmke izmenjave.
3. ↑ Sehldon S. Wolin. »Politics and Vision: Continuity and Innovation in Western Political Thought«. Princeton University Press. Pridobljeno 31. decembra 2007. Liberalizem je praktično izginil kot javno propagirana ideologija, zadržal pa je monopol nad vrednotami. [...] Najpogosteje citirane pravice so pravica govora, tiska, združevanja, vere, lastnine in do pravičnega sojenja.
4. ↑ John Joseph Lalor. »Cyclopædia of Political Science, Political Economy, and of the Political History of the United States«. Nabu Press. Pridobljeno 31. decembra 2007. Liberalizem je svoboda mišljenja, mišljenjska svoboda je prva in najplemenitejša med svoboščinami. Svoboda vere, izobraževanje, tiska so izpeljane iz svobode mišljenja.