Back Markasiet Afrikaans مرقشيت Arabic Markazit Azerbaijani Марказіт Byelorussian Marcassita Catalan Markazit Czech Markasit German Μαρκασίτης Greek Marcasite English Marcasita Spanish
| Markazit | |
|---|---|
 Kristali markazita (velikost 8×6 cm) | |
| Splošno | |
| Kategorija | 2. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | FeS2 |
| Strunzova klasifikacija | 02.EB.10a |
| Klasifikacija DANA | 02.12.02.01 |
| Kristalna simetrija | Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P nnm |
| Osnovna celica | a = 4,445 Å, b = 5,425 Å, c = 3,388 Å, Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 119,98 g/mol |
| Barva | Bronasta, svetlo medeno rumena, kositrno bela |
| Kristalni habit | Globularen, stalaktitski, ploščat |
| Kristalni sistem | Ortorombski kristalni sistem |
| Dvojčičenje | Običajna in repetitivna na {101}; manj pogosta na {011} |
| Razkolnost | Nerazločna po {010} |
| Lom | Neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 6 - 6,5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Temno siva do črna |
| Prozornost | Neprozoren |
| Specifična teža | Izračunana: 4,875, izmerjena: 4,887 |
| Gostota | 4.89 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Zelo anizotropen, rumen do svetlo zelen do temno zelen |
| Pleohroizem | [100] kremasto bel, [010] svetlo rumenkasto bel, [001] bel z rožnato rjavim odtenkom |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Pretvorbe | V zelo vlažnih pogojih se pretvori v železov(II) sulfat (FeSO4) in žveplovo kislino (H2SO4); FeSO4 tvori mineral melanterit (FeSO4•7H2O) |
| Drugo | Magneten po segrevanju |
| Sklici | [1][2][3] |
Markazit je mineralna oblika železovega sulfida FeS2. Pogosto se zamenjuje s piritom, ki ima sicer enako kemijsko sestavo, toda drugačno kristalno strukturo, večjo gostoto in je manj krhek. Kristali markazita so nestabilni in se radi drobijo in lomijo.
Sveža površina minerala je svetlo rumene do skoraj bela in ima lesketajoč se kovinski sijaj. Površina kmalu pomotni in se rumenkasto ali rjavkasto obarva in dobi črno barvo črte. Markazit je krhek in se ne da raziti z nožem. Tanki ploščati kristali, združeni v skupine, se imenujejo petelinji grebeni.
Ime markazit je nastalo leta 1845 iz arabske ali mavrske besede markašita, ki pomeni ognjeni kamen oziroma pirit in njemu podobne minerale kovinske bronaste barve.[2]
Markazitni dragulji so cenen nakit, ki se napačno imenujejo markazitni, ker so izdelani iz pirita. Pravi markazit se ni nikoli uporabljal za izdelavo nakita, ker je preveč krhek in kemično nestabilen.