Back Meditasie Afrikaans Meditation ALS تأمل Arabic تأمل ARZ Meditación AST ध्यान AWA Meditasiya Azerbaijani Медытацыя Byelorussian Медитация Bulgarian ধ্যান Bengali/Bangla
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.
Izraz 'meditacija' zajema širok in izjemno raznolik spekter vadb in praks – podobno kot izraz 'šport'. Pri nekaterih vrstah meditacije se posameznik (meditant, meditator) močno koncentrira na določeno besedo, zvok (mantra), na plamen svetlobe, na točko v daljavi ipd. Pri drugih vrstah se posameznik prepusti toku misli, kar imenujemo tudi kontemplacija. Nekatere vrste meditacije (npr. transcendentalna meditacija) ne vključujejo nobene koncentracije niti nobenega razmišljanja, temveč temeljijo na prostem, naravnem umirjanju brez posebnega truda s strani tistega, ki meditira. Meditacijo si ljudje največkrat predstavljajo kot dejavnost, ki se počne v posebnem položaju (sedenje v lotosovem položaju) in po posebnih predpisih, vendar je glede na namen meditacija že to, ko nekdo udobno sedi v naslanjaču in posluša sproščujočo glasbo, na primer. Izraz 'meditacija' se poleg tega uporablja tako za stanje samo, kot za tehnike doseganja in kultiviranja tega stanja.
V sodobnem psihološkem raziskovanju je bila meditacija definirana in opisana na precej različnih načinov, vendar večina poudarja glavno vlogo pozornosti.
| Še nekaj definicij meditacije: Primeri iz priznanih psiholoških revij* | |
|
Opis |
Pregled: |
| •"Meditacija se nanaša na družino samoregulacijskih procesov, ki se osredotočajo na trening pozornosti in zavedanja z namenom večje zavestne kontrole duševnih procesov. Preko le-te naj bi spodbujali razvoj psihičnega blagostanja in/ali specifičnih sposobnosti, kot so mirnost, jasnost in koncentracija"[1] | Walsh in Shapiro (2006) |
| •"Meditacija je stilizirana mentalna tehnika, ki se ponavljajoče vadi z namenom doseganja subjektivne izkušnje, ki je navadno opisana kot izredno pomirjajoča, prijetna in tiha skupaj z občutjem povečane zbranosti, budnosti. Za ta doživljanja se včasih uporablja tudi izraz 'blaženost'"[2] | Jevning idr. (1992) |
| •"Meditacija je izraz za opisovanje tehnik, ki služijo samoregulaciji telesa in duha ter z vključitvijo pozornosti vplivajo na psihične procese. Nadzor nad pozornostjo je osrednja skupna lastnost mnogim različnim metodam meditacije"[3] | Cahn in Polich (2006) |
| •"Meditatorjeva potreba po "ponastavitvi" svoje pozornosti, bodisi s koncentracijo bodisi s čuječnostjo, je edina nespremenljiva sestavina vsakega sistema meditacije"[4] | Goleman (1988) |
| *Vplivni pregledi (navajani več kot 50x v bazi PsycINFO, ki zajemajo več metod meditacije. | |
- ↑ Walsh, R.; Shapiro, S. L. (2006). »The meeting of meditative disciplines and western psychology: A mutually enriching dialogue«. American Psychologist. Zv. 61, št. 3. str. 227–239.
- ↑ Jevning, R.; Wallace, R. K.; Beidebach, M. (1992). »The physiology of meditation: A review: A wakeful hypometabolic integrated response«. Neuroscience & Biobehavioral Reviews. Zv. 16, št. 3. str. 415–424.
- ↑ Cahn, B. R.; Polich, J. (2006). »Meditation states and traits: EEG, ERP, and neuroimaging studies«. Psychological Bulletin. Zv. 132, št. 2. str. 180–211.
- ↑ Goleman, D. The meditative mind: The varieties of meditative experience. Tarcher, 1988