Memfis, Egipt

Memfis منف
Ruševine stebriščne dvorane Ramzesa II. v Mit Rahini
Memfis Geografska lokacija: Egipt
Lokacija	Mit Rahina, Guvernatura Giza, Egipt
Regija	Spodnji Egipt
Koordinati	29°50′41″N 31°15′3″E / 29.84472°N 31.25083°E / 29.84472; 31.25083
Tip	Naselje
Zgodovina
Zgradil	Ni znano, obstajal je že v času preddinastičnega faraona Iri-Hora[1]
Ustanovljeno	Pred 31. stoletjem pr. n. št.
Opuščeno	7. stoletje n. št.
Obdobje	Zgodnje dinastično obdobje do zgodnji srednji vek
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Memfis in njegove nekropole - polje piramid od Gize do Dahshurja
Tip	Kulturni
Kriterij	i, iii, vi
Razglasitev	1979 (3. zasedanje)
Evid. št.	86
Regija	Arabske države

Memfis (arabsko منف‎‎, Manf, izg. [mæmf], grško starogrško Μέμφις, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta. Njegove ruševine ležijo blizu mesta Mit Rahina, 20 km južno od Gize.

Po eni od legend je mesto ustanovil faraon Menes. Bil je prestolnica Starega kraljestva, kasneje pa pomembno mesto skkozi celo zgodovino antičnega Sredozemlja.^[2][3][4] Imel je pomembno strateško lego v Nilovi delti. V glavnem mestnem pristanišču Peru-nefer je bilo zelo veliko delavnic, tovarn in skladišč, od koder so se živila in trgovsko blago razvažali po celem kraljestvu. V zlati dobi kraljestva je bil Memfis tudi regionalno versko središče.

Mesto je varoval bog Ptah, zaščitnik obrtnikov. Njegovo veliko svetišče Hut-ka-Ptah, kar pomeni mesto Ptahovega kaja, je bilo ena od najmogočnejših zgradb v mestu. Zgodovinarji so prepričani, da je iz naziva svetišča, ki se v grščini piše starogrško Aί γυ πτoς (Ai-gi-ptos), nastalo sodobno ime Egipt.

Zgodovina Memfisa je tesno povezana z zgodovino države. Propad mesta je bil posledica izgube njegovega gospodarskega pomena v pozni antiki, kateremu je sledil vzpon bližnje Aleksandrije na sredozemski obali. Po opustitvi starih egipčanskih verovanj, ki je sledilo Solunskemu ediktu, je upadel tudi verski pomen mesta. Ruševine nekdanje prestolnice dajejo samo delen vpogled v njegovo preteklost. Ruševine mesta in bližnje piramide v Gizi so od leta 1979 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mesto je kot muzej na prostem odprto za obiskovalce.

1. ↑ P. Tallet, D. Laisnay. Iry-Hor et Narmer au Sud-Sinaï (Ouadi 'Ameyra), un complément à la chronologie des expéditios minière égyptiene, in: BIFAO 112 (2012), str. 381–395, available online
2. ↑ Bard. Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt, str. 694.
3. ↑ Meskell, Lynn (2002). Private Life in New Kingdom Egypt. Princeton University Press, str. 34.
4. ↑ Shaw, Ian (2003). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press, str. 279.