Meso

Medtem ko je potrošnja v večini industrializiranih držav visoka in stabilna, je ....^[1]

... potrošnja mesa v uveljavljajočih se ekonomijah v naraščanju.^[1]

Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.^[2]:1 Najpogosteje se izraz meso nanaša na obkostno mišično tkivo, maščobno tkivo in druga tkiva, ki so običajno poleg teh. A meso lahko pomeni tudi druga užitna tkiva živali, celo drobovje ali vampi. Definicija pa je zna biti zožana na meso, ki ni ribje ali iz morskih sadežev ali celo perutnine ali česa drugega, temveč je pridelano iz mesa sesalcev za potrebe človeške prehrane. Ljudje smo vsejedi, meso pridobljeno z lovom je bilo del prehrane še v prehistorični dobi. Civilizacija je omogočila udomačenje živali, kakršne so piščanci, ovce, prašiči in govedo, kasneje pa tudi celo produkcijo mesa v obsegu industrije. Meso je večinoma sestavljeno iz vode, beljakovin in maščobe, običajno se ga zauživa ob drugi hrani. Lahko se ga zaužije surovega, a je običajno začinjeno, posušeno, skuhano ali pečeno. Meso se lahko predeluje na vrsto načinov. Nepredelano meso se lahko pokvari v nekaj urah ali dneh zaradi bakterij ali gliv, kar sčasoma vodi v razkroj.

Potrošnja mesa ni enakovredno razporejena po svetu, vloga v prehrani je pogojena kulturno ali z verskimi predpisi, odraža tudi ekonomski stalež. Vegetarijanci izbirajo prehrano, ki ne vsebuje mesa iz pomislekov etične, ekonomske, okoljske ali zdravstvene narave, pomembno vlogo pri gibanju pa odigra tudi narava pridelave mesa in potrošnja mesa.

V Evropi najbolj pogosto uporabljamo govedino, svinjino, perutnino in ribe. Gojenje živali za zakol se imenuje vzreja. Meso pomeni za zdravje ljudi tudi določeno tveganje. Nekatere nalezljive bolezni se prenašajo z mesom, predvsem takim, ki ni ustrezno termično obdelano. Povzročajo jih zajedavci, ki živijo v živalskih tkivih in se s hrano prenesejo v človeka. Najbolj znani od njih so trakulje, metljaj, virusi, kot so H5N1 (ptičja gripa) ipd.

1. ↑ ^{1,0 1,1} Meat Atlas – Facts and figures about the animals we eat. Heinrich Böll Foundation, Friends of the Earth Europe. pp. 46, 48. https://www.foeeurope.org/sites/default/files/publications/foee_hbf_meatatlas_jan2014.pdf. 
2. ↑ Lawrie, R. A.; Ledward, D. A. (2006). Lawrie’s meat science (7th izd.). Cambridge: Woodhead Publishing Limited. ISBN 978-1-84569-159-2.