Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma. Metamorfizem ali metamorfóza (mineralno, kemično in/ali strukturno spreminjanje kamnin, navadno pri zvišanem tlaku in temperaturi v globljih delih litosfere[1]) poteka zaradi izpostavljenosti protolitov ekstremnim temperaturam (nad 150 °C) in pritiskom, ki povzročajo fizikalne ali kemijske spremembe. Protolit pa je lahko vsakršna kamnina, tako sedimentna kot magmatska ali že poprej oblikovana metamorfna.
Metamorfne kamnine nastajajo v izjemnih pogojih globoko pod površjem Zemlje, prav tako pa tudi z intruzijo (vdorom) staljene, magmatske kamnine v trdno kamnino, in sicer zlasti na območju stika magme in trdnih kamnin v Zemljini skorji. Najti jih je kot sestavni del velikega dela slednje.
Pomembna delitev metamorfnih kamnin temelji na zgradbi posameznih tipov ter njihovi kemijski in mineralni sestavi. Te kamnine, ki se zaradi dviganja in kasnejše erozije danes nahajajo tudi na površju planeta, so podobno kot magmatske velikega znanstvenega pomena zaradi informacij o temperaturi, pritisku in drugih okoliščinah, ki jih nudijo o velikih globinah skorje.
Nekateri primeri metamorfnih kamnin so gnajs, skril, marmor, skrilavec in kvarcit. Pri gradnji stavb se uporabljajo ploščice iz skril[2] in kvarcita.[3] Za gradnjo in kot medij za kiparstvo je cenjen tudi marmor.[4][5] Po drugi strani pa lahko tla iz skrilavca predstavljajo izziv za nizke gradnje zaradi svojih izrazitih šibkosti.[6]
white marble prized for use to make sculptures.