Back Metaan Afrikaans Metano AN ميثان Arabic Metanu AST Metan Azerbaijani متان AZB Метан Bashkir Metano BCL Метан Byelorussian Мэтан BE-X-OLD
 | Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| |||
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| Druga imena
Naravni plin, močvirski plin
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.000.739 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| CH4 | |||
| Molska masa | 16,042 g/mol | ||
| Videz | Brezbarven plin | ||
| Gostota | 0,717 kg/m3 (plinast) 415 kg/m3 (tekoč) | ||
| Tališče | −182,5 °C (−296,5 °F; 90,6 K) | ||
| Vrelišče | −161,6 °C (−258,9 °F; 111,5 K) | ||
| 3,5 mg/100 mL (17 °C) | |||
| Nevarnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "Autoignition" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |||
| Glavne nevarnosti | Zelo vnetljivo (F+) | ||
| R-stavki (zastarelo) | R12 | ||
| S-stavki (zastarelo) | (S2), (S9), S16, (S33) | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | -188 °C | ||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodno Alkani | Etan, propan | ||
| Sorodne snovi | Metanol, klorometan, mravljinčna kislina, formaldehid, silan | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4. Čisti metan je brez vonja, pri običajni uporabi pa je navadno pomešan z manjšimi količinami dišav, to so žveplove spojine močnih vonjev, kot je etantiol. Tako se lažje poiščejo uhajanja plina.
Metan je mogoče dobiti hitro in enostavno z naravnimi biološkimi procesi. V Sloveniji uporabljamo predvsem zemeljski plin.
Metan je najenostavnejši alkan in je glavna sestavina naravnega plina in je pomembno gorivo. Zgorevanje ene molekule metana v prisotnosti kisika sprosti eno molekulo CO2 (ogljikov dioksid) in dve molekuli H2O (voda):
- CH4 + 2 O2 → CO2 + 2 H2O
Metan je odkril in izoliral Alessandro Volta med 1776 in 1778, ko je preučeval močvirski plin iz jezera Maggiore [navedi vir]
. Metan je odgovoren za približno 20 % dviga povprečne temperature, zabeležene od začetka industrijske revolucije. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti povprečna temperatura zemeljskega površja nižja za 1,3 °C.[navedi vir]
Metan je razmeroma močan toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih[1]. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2.