Miokardni infarkt

Miokardni infarkt
Shema miokardnega infarkta (2) na konici anteriorne stene srca (t. i. apikalni infarkt) po zamašitvi (1) veje leve venčne arterije (LCA; desna venčna arterija je označena z RCA).
Specialnost	kardiologija
Simptomi	bolečina v prsih, slabost, angina pektoris, edem, nekroza
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10	I21-I22
MKB-9	410
DiseasesDB	8664
MedlinePlus	000195
eMedicine	med/1567 emerg/327 ped/2520
MeSH	D009203

Miokardni infarkt oz. akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazom (akutna) srčna kap ali srčni napad, je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma (preostali 2 obliki sta nestabilna angina pektoris in nenadna ishemična srčna smrt). ^[1] Je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah.^[2] Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so predhodne bolezni srca in ožilja, starost, kajenje tobaka, visoka raven določenih lipidov (trigliceridov, LDL) v krvi in nizka raven drugih (HDL), sladkorna bolezen, povečan krvni pritisk, debelost idr.^[3] Nastane zaradi nestabilnega aterosklerotičnega plaka in posledične tromboze, ki pomembno zoži ali popolnoma zapre svetlino venčne arterije. Posledica je odmrtje (nekroza) srčne mišice. Značilno se kaže s srčno bolečino, ki nastopi v mirovanju ali ob najmanjšem telesnem naporu, pri okoli 20% pa je bolečina atipična ali celo odsotna. Diagnozo potrdi preiskava EKG in označevalci srčne mrtvine v krvi (troponin T ali I). Zdravi se z antitrombotičnimi (acetilsalicilna kislina, klopidogrel) in antiishemičnimi (nitrati, β-blokatorji, kisik) zdravili, v nekaterih primerih pride v poštev tudi ponovno vzpostavljanje pretoka krvi (reperfuzija).^[1]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Kocijančič, Andreja; Mrevlje, Franc; Štajer, Dušan (2005). Interna medicina. Ljubljana: Littera Picta. COBISS 217601536. ISBN 961-6030-56-6.
2. ↑ Bolooki, H.M.; Bajzer, C.T. »Acute Myocardial Infarction«. Disease Management Project. Cleveland Clinic Center for Continuing Education. Pridobljeno 3. junija 2010.
3. ↑ Pearte C.A. s sod. (2006). »Characteristics and baseline clinical predictors of future fatal versus nonfatal coronary heart disease events in older adults: the Cardiovascular Health Study«. Circulation. Zv. 113, št. 18. str. 2177–85. doi:10.1161/CIRCULATIONAHA.105.610352. PMID 16651468.