Monsun

Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji. Glavni razlog za njegov nastanek je ponavadi temperaturna razlika med kopnim in morjem. Poleti, ko se kopno hitreje segreva kot morje, monsunski vetrovi pihajo s hladnejšega morja (visok zračni tlak) na toplejše kopno (nizek zračni tlak). Vetrovi, ki prihajajo z morja, so zelo vlažni, kar je glavni razlog, da s seboj prinašajo tudi obilne padavine. Na nastanek monsunov lahko vpliva tudi odklon vetra, kjer vrtenje Zemlje odbije vetrove na severni polobli v desno, na južni pa na levo. ^[1] Za njihov nastanek je potrebna tudi zadostna količina energije, ki se ustvari, ko se voda iz tekočega spremeni v plinasto stanje. Monsunsko podnebje se med drugim pojavlja tudi Afriki, Avstraliji in ob tihomorski obali, a najznačilnejše je za območja Azije, ki imajo velike razlike v tlaku, kar se kaže predvsem v razlikah v tlaku med Severno Azijo in Indijskem oceanu.^[2] Tam imajo monsuni tudi velik pomen za gospodarstvo, saj prinašajo ogromno padavin, ki so nujno potrebne za gojenje riža in ostalih pridelkov.^[3]

1. ↑ Portillo, Germán; Portillo, Germán (16. januar 2020). »Monsuni: kaj so, kako nastajajo in kakšne posledice imajo«. Meteorología en Red. Pridobljeno 24. januarja 2023.
2. ↑ Margaret Hynes (2011). Vreme. Učila International. str. 48. COBISS 255472128. ISBN 978-961-00-1163-7.
3. ↑ Portillo, Germán; Portillo, Germán (16. januar 2020). »Monsuni: kaj so, kako nastajajo in kakšne posledice imajo«. Meteorología en Red. Pridobljeno 24. januarja 2023.