Moskovij

Moskovij, ₁₁₅Mc

Moskovij
Izgovarjava	IPA: [moskôvij]
Masno število	[290]
Moskovij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Bi ↑ Mc ↓ (Uhe) flerovij ← moskovij → livermorij
Vrstno število (Z)	115
Skupina	skupina 15 (pniktogeni)
Perioda	perioda 7
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 6d10 7s2 7p3 (napovedano)[1]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 18, 5 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid (predvideno)[1]
Tališče	400 °C (predvideno)[1][2]
Vrelišče	~1100 °C (predvideno)[1]
Gostota (blizu s.t.)	13,5 g/cm3 (predvideno)[2]
Talilna toplota	5,90–5,98 kJ/mol (ekstrapolirano)[3]
Izparilna toplota	138 kJ/mol (predvideno)[2]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	(+1), (+3) (napovedano)[1][4]
Ionizacijske energije	1.: 538,3 kJ/mol (predvideno)[5] 2.: 1760 kJ/mol (predvideno)[2] 3.: 2650 kJ/mol (predvideno)[2] (več)
Atomski polmer	empirično: 187 pm (predvideno)[1][2]
Kovalentni polmer	156–158 pm (ekstrapolirano)[3]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Številka CAS	54085-64-2
Zgodovina
Poimenovanje	po regiji Moskva
Odkritje	Joint Institute for Nuclear Research in Lawrence Livermore National Laboratory (2003)
Najpomembnejši izotopi moskovija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 287Mc sint. 37 ms α 283Nh 288Mc syn 164 ms α 284Nh 289Mc sint. 330 ms[6] α 285Nh 290Mc sint. 650 ms[6] α 286Nh
Kategorija: Moskovij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115. Prvič ga je sintetizirala skupina ruskih in ameriških znanstvenikov na Združenem inštitutu za jedrske raziskave (JINR) v Dubni v Rusiji. Decembra 2015 ga je Skupna delovna skupina IUPAC-a in IUPAP-a priznala kot enega od štirih novih elementov. 28. novembra 2016 je bil uradno poimenovan po Moskovski oblasti, v kateri je JINR.^[7][8][9]

Moskovij je izredno radioaktiven element: njegov najstabilnejši znani izotop, moskovij-290, ima razpolovno dobo le 0,65 sekund.^[10] V periodnem sistemu je transaktinoidni element v p-bloku. Nahaja se v 7. periodi in je uvrščen v skupino 15 kot najtežji pniktogen, čeprav ni potrjeno, da bi se obnašal kot težji homolog bizmuta. Moskovij naj bi imel nekatere lastnosti, podobne lažjim homologom, dušiku, fosforju, arzenu, antimonu in bizmutu, in šibkim kovinam, čeprav bi moral pokazati tudi več bistvenih razlik. Moskovij bi moral imeti tudi velike podobnosti s talijem, saj imata oba en precej slabo vezan elektron zunaj kvazizaprte lupine. Do danes je bilo zabeleženih približno 100 atomov moskovija, pri čemer je bilo dokazano, da imajo vsi masno število med 287 in 290.

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5} Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5} Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
3. ↑ ^{3,0 3,1} Bonchev, Danail; Kamenska, Verginia (1981). »Predicting the Properties of the 113–120 Transactinide Elements«. Journal of Physical Chemistry. American Chemical Society. 85 (9): 1177–1186. doi:10.1021/j150609a021.
4. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
5. ↑ Pershina, Valeria. »Theoretical Chemistry of the Heaviest Elements«. V Schädel, Matthias; Shaughnessy, Dawn (ur.). The Chemistry of Superheavy Elements (2nd izd.). Springer Science & Business Media. str. 154. ISBN 9783642374661.
6. ↑ ^{6,0 6,1} Oganessian, Yuri Ts.; Abdullin, F. Sh.; Bailey, P. D.; in sod. (9. april 2010). »Synthesis of a New Element with Atomic Number Z=117«. Physical Review Letters. American Physical Society. 104 (142502). Bibcode:2010PhRvL.104n2502O. doi:10.1103/PhysRevLett.104.142502. PMID 20481935.
7. ↑ Staff (30. november 2016). »IUPAC Announces the Names of the Elements 113, 115, 117, and 118«. IUPAC. Pridobljeno 1. decembra 2016.
8. ↑ St. Fleur, Nicholas (1. december 2016). »Four New Names Officially Added to the Periodic Table of Elements«. New York Times. Pridobljeno 1. decembra 2016.
9. ↑ »IUPAC Is Naming The Four New Elements Nihonium, Moscovium, Tennessine, And Oganesson«. IUPAC. 8. junij 2016. Pridobljeno 8. junija 2016.
10. ↑ Oganessian, Y.T. (2015). »Super-heavy element research«. Reports on Progress in Physics. 78 (3): 036301. Bibcode:2015RPPh...78c6301O. doi:10.1088/0034-4885/78/3/036301. PMID 25746203.