Nadomestno materinstvo

Nadoméstno materínstvo (tudi surogátno materínstvo) je dogovor, s katerim se ženska, ki otroka rodi, zaveže otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (sopogodbeniku oziroma naročniku).^[1][2] Naročnik je praviloma par, ki ne more spočeti otroka po naravni poti.^[3] Nadomestno materinstvo je ena asistiranih reproduktivnih tehnologij. Po taki metodi lahko, med drugimi, posegajo pari, ki ne morejo imeti lastnih otrok po naravni poti bodisi zaradi neplodnosti, medicinskih razlogov (histerektomija^[4], azoospermija^[5]), prevelikega tveganja nevarnosti pri porodu ali kadar gre za istospolne partnerske zveze.

V Sloveniji in v številnih drugih državah je nadomestno materinstvo zakonsko prepovedano,^[6] se pa število držav, ki pravno urejajo in dovoljujejo nadomestno materinstvo, v zadnjih letih povečuje.^[7] Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo,^[7] ki poraja moralna, socialna in etična vprašanja.^[3]

1. ↑ https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=nadom%C3%A9stno%20mater%C3%ADnstvo#v Pravni terminološki slovar: spletna izdaja 2019, vpogled: 17. 8. 2020.
2. ↑ https://www.mladina.si/47305/kaj-je-nadomestno-materinstvo/, vpogled: 17. 8. 2020.
3. ↑ ^{3,0 3,1} https://www.rtvslo.si/svet/nadomestno-materinstvo-trgovanje-z-otroki-ali-dosezek-clovestva/444191, vpogled: 17. 8. 2020.
4. ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - histerektomíja«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
5. ↑ »Kaj je azoospermija? - Zdravje - 2021«. svetzdravlja. Pridobljeno 31. maja 2021.
6. ↑ https://www.delo.si/nedelo/nadomestno-materinstvo-ponekod-velik-posel-je-v-vecini-evrope-prepovedan.html, vpogled: 17. 8. 2020.
7. ↑ ^{7,0 7,1} Kraljić, Suzana (2015). Nadomestno materinstvo in varstvo otrokovih koristi. Lexonomica, letnik 7, številka 1, str. 77-83.