Nadoméstno materínstvo (tudi surogátno materínstvo) je dogovor, s katerim se ženska, ki otroka rodi, zaveže otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (sopogodbeniku oziroma naročniku).[1][2] Naročnik je praviloma par, ki ne more spočeti otroka po naravni poti.[3] Nadomestno materinstvo je ena asistiranih reproduktivnih tehnologij. Po taki metodi lahko, med drugimi, posegajo pari, ki ne morejo imeti lastnih otrok po naravni poti bodisi zaradi neplodnosti, medicinskih razlogov (histerektomija[4], azoospermija[5]), prevelikega tveganja nevarnosti pri porodu ali kadar gre za istospolne partnerske zveze.
V Sloveniji in v številnih drugih državah je nadomestno materinstvo zakonsko prepovedano,[6] se pa število držav, ki pravno urejajo in dovoljujejo nadomestno materinstvo, v zadnjih letih povečuje.[7] Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo,[7] ki poraja moralna, socialna in etična vprašanja.[3]