Natrij

Natrij, 11Na
Natrij
IzgovarjavaIPA: [ˈnaːtrij]
Videzsrebrno bela kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Na)22,98976928(2)[1]
Natrij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Li

Na

K
neonnatrijmagnezij
Vrstno število (Z)11
Skupinaskupina 1: H in alkalijske kovine
Periodaperioda 3
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Ne] 3s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče97,794 °C
Vrelišče882,940 °C
Gostota (blizu s.t.)0,968 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)0,927 g/cm3
Kritična točka2.300 °C, 35 MPa (ekstrapolirano)
Talilna toplota2,60 kJ/mol
Izparilna toplota97,42 kJ/mol
Toplotna kapaciteta28,230 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 281 344 424 529 673 880
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−1, +1 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0,93
Ionizacijske energije
  • 1.: 495,8 kJ/mol
  • 2.: 4562 kJ/mol
  • 3.: 6910,3 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 186 pm
Kovalentni polmer166±9 pm
Van der Waalsov polmer227 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte natrija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za natrij
Hitrost zvoka tanka palica3200 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek71 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost142 W/(m⋅K)
Električna upornost47,7 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost+16,0·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Youngov modul10 GPa
Strižni modul3,3 GPa
Stisljivostni modul6,3 GPa
Mohsova trdota0,5
Trdota po Brinellu0,69 MPa
Številka CAS7440-23-5
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaHumphry Davy (1807)
Simbol"Na": iz moderne latinščine natrium, iz nemščine Natron, 'natron'
Najpomembnejši izotopi natrija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
22Na sled 2,602 y β+ 22Ne
23Na 100% stabilen
24Na trace 14,96 h β 24Mg
Kategorija Kategorija: Natrij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11. Je mehka, voskasta, srebrna reaktivna kovina, ki spada v skupino alkalijskih kovin in ga je v izobilju v naravnih spojinah (posebno halitih). Je izjemno reaktiven in gori z rumenim plamenom, na zraku oksidira. Z vodo reagira burno, zaradi česar ga je treba hraniti v petroleju. Ima samo en stabilen izotop, 23Na. Natrij se na Zemlji ne pojavlja v elementarni obliki, saj na zraku hitro oksidira v natrijev oksid (Na2O) in je nasploh zelo reaktiven. Natrij se v veliki koncentraciji nahaja tudi v morju, predvsem zaradi v njem raztopljenih soli, ki ga vsebujejo (NaCl). Natrijev ion je sestavni del mnogih mineralov. Natrij je bistveni element tako za živalsko in človeško življenje, kot tudi za nekatere rastlinske vrste.

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy