Neil Armstrong

Neil Armstrong

Nasin astronavt
NarodnostZdružene države Amerike ZDA
RojstvoNeil Alden Armstrong[1]
5. avgust 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[2][3][…]
Wapakoneta[5][2][6]
Smrt25. avgust 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[7][3][…] (82 let)
Cincinnati[7][8][6]
Drugi poklici
mornariški pilot, preizkusni pilot
Čas v vesolju
8 dni, 14 ur, 12 minut, 31 sekund
SelekcijaMan in Space Soonest (1958)
Dyna Soar (1960)
NASA, skupina 2 (1962)
Število EVA
1
Skupni EVA čas
2 uri, 31 minut
OdpraveGemini 8, Apollo 11
Oznake odprav


Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.

Armstrong se je rodil in odraščal v Wapakoneti v Ohiu. Diplomiral je na univerzi Purdue, študiral je letalski inženiring. Šolnino na fakulteti mu je plačala ameriška mornarica v sklopu programa Holloway. Leta 1949 je postal član mornarice, naslednje leto pa mornarski letalec. V času korejske vojne je vojno območje preletel z letalom Grumman F9F Panther z letalonosilke USS Essex. Septembra 1951 je bilo Armstrongovo letalo med nizkim bombardiranjem poškodovano, ko je trčilo v protiletalski kabel, napet čez dolino, ta pa je odrezal velik del enega krila. Armstrong se je bil prisiljen rešiti. Po vojni je diplomiral na univerzi Purdue in postal testni pilot na postaji za visoke hitrosti Nacionalnega svetovalnega odbora za aeronavtiko (NACA) v letalski bazi Edwards v Kaliforniji. Prav tako je bil pilot projekta lovcev serije Century in je sedemkrat letel s severnoameriškim X-15. Bil je tudi udeleženec programov ameriški letalskih sil Man in Space Soonest ter programa človeških vesoljskih letov X-20 Dyna-Soar.

Armstrong se je pridružil Nasini skupini astronavtov na drugem naboru, ki je potekal leta 1962. Svoj prvi vesoljski polet kot poveljnik misije Gemini 8 je opravil marca 1966 in postal prvi Nasin civilni astronavt, ki je poletel v vesolje. Med to misijo je s pilotom Davidom Scottom izvedel prvi manever spajanja dveh ročno pilotiranih plovil v vesolju. Misija je bila prekinjena, ko je Armstrong porabil nekaj svojega goriva za nadzor ponovnega vstopa za stabilizacijo nevarnega prevračanja, ki ga je povzročil zataknjen potisnik. Med usposabljanjem za drugi in zadnji vesoljski polet kot poveljnik Apolla 11 se je moral nekaj trenutkov pred strmoglavljenjem izstreliti iz Lunarnega pristajalnega raziskovalnega vozila. 20. julija 1969 sta Armstrong in pilot lunarnega modula Apollo 11 Buzz Aldrin postala prva človeka, ki sta pristala na Luni, naslednji dan pa sta dve uri in pol preživela zunaj vesoljskega plovila lunarnega modula Orel (Eagle), medtem ko je Michael Collins ostal v lunarni orbiti v poveljniškem modulu Apollo Columbia. Ko je Armstrong prvič stopil na Lunino površje, je izrekel znamenit stavek: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Pristanek je bil v živo predvajan za okoli 530 milijonov gledalcev po vsem svetu. Apollo 11 je tako predstavljal zmago ZDA v vesoljski dirki z izpolnitvijo nacionalnega cilja, ki ga je leta 1961 predstavil predsednik John F. Kennedy, da človek pristane na Luni in se varno vrne na Zemljo še pred koncem desetletja. Predsednik Richard Nixon je Armstronga skupaj s Collinsom in Aldrinom odlikoval s predsedniško medaljo svobode. Predsednik Jimmy Carter mu je leta 1978 podelil kongresno vesoljsko medaljo časti, pozneje pa je Armstrong z nekdanjimi sodelavci leta 2009 prejel še kongresno zlato medaljo.

Leta 1971 je izstopil iz Nase in do leta 1979 poučeval na Oddelku za vesoljsko inženirstvo na Univerzi v Cincinnatiju. Sodeloval je tudi pri preiskavi nesreče Apolla 13 in v Rogersovi komisiji, ki je preiskovala katastrofalno nesrečo Space Shuttle Challengerja. Leta 2012 je Armstrong umrl zaradi zapletov, ki so sledili operaciji koronarnega obvoda, v starosti 82 let.

  1. https://planet4589.org/space/astro/rides.html
  2. 2,0 2,1 Армстронг Нил // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. 3,0 3,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  4. 4,0 4,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  5. Wilford J. N. Neil Armstrong, First Man on the Moon, Dies at 82The New York Times, 2012.
  6. 6,0 6,1 Artists + Artworks
  7. 7,0 7,1 Record #11896416X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  8. http://abcnews.go.com/Technology/video/neil-armstrong-remembered-private-memorial-service-17130225

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in