Neolitska revolucija

Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev. Arheološke najdbe kažejo, da so začeli udomačevati razne rastline in živali na najmanj šestih krajih po svetu neodvisno drug od drugega. Najstarejše sledi, ki pričajo o tem so bile najdene na Bližnjem vzhodu in v današnji Indiji in izvirajo iz časa pred okoli 10.000 leti.

Neolitska revolucija se nanaša na uvajanje enostavnih načinov pridobivanja hrane. Od njenega začetka se je v nekaj naslednjih tisočletjih družba spremenila tako, da je dotedj prevladujoče, majhne in premikajoče se skupine lovcev nabiralcev, nadomestila kmečka družba, ki je temeljila na zgrajenih vaseh, pozneje mestih, pri čemer se je korenito spremenilo tudi njihovo naravno okolje. To je bilo posledica posebnih oblik pridobivanja hrane (namakanje in razne oblike skladiščenja), kar je omogočalo, da so te družbe ustvarjale presežke hrane. Naselja so imela vse več prebivalcev, pojavili so se prva delitev dela, tržno gospodarstvo, razvoj umetnosti, arhitekture in kulture, centralizirana uprava in politične strukture, hierarhične ideologije ter neosebni sistemi znanja (lastništvo in pisava).

Najzgodnejši in najbolj čist primer take spremembe so sumerska mesta iz okoli 3500 pr. n. št. Njihov nastanek označuje konec neolitske prazgodovinske dobe.