Netopirji

Netopirji; Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno
	; »Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Chiroptera (netopirji); Blumenbach, 1779
Družine
	Podred Megachiroptera (orjaški netopirji) Družina Pteropodidae (leteče lisice); ; Podred Microchiroptera (mali netopirji) Naddružina Emballonuroidea; Naddružina Rhinopomatoidea; Naddružina Rhinolophoidea (podkovnjaki); Naddružina Vespertilionoidea (gladkonosi netopirji); Naddružina Molossoidea (golorepi netopirji); Naddružina Nataloidea; Naddružina Noctilionoidea; ;

Za druge pomene glej Netopir (razločitev).

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (Kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo. Veliki netopirji niso zmožni eholokacije; njihov gobec je podoben pasjemu.

Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih.