Back ܩܢܘܢܐ ܕܗܝܡܢܘܬܐ ARC Никео-цариградски символ на вярата Bulgarian Nicejsko-konstantinopolské vyznání Czech Nicejskò-kònstantinopòlsczi symbòl CSB Вѣ́рꙑ Сѷмволъ CU Den nikæno-konstantinopolitanske trosbekendelse Danish Nicäno-Konstantinopolitanum German Niceno-Constantinopolitan Creed English Simbolo Nicea-Konstantinopola Esperanto Nikæno-konstantinopolitanska trúarjáttanin Faeroese
| Članek je del serije o |
| Krščanstvu |
|---|
 |
| Pregled |
| Jezus Kristus |
| Molitve |
| Osebnosti |
| Krščanske cerkve in sekte |
| Zgodovina Cerkve |
| Arhitektura |
- Glej tudi splošni članek Veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Prvo različico te molitve so sprejeli na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji (Niceji) leta 325, pozneje pa so jo še dopolnili na ekumenskem koncilu v Carigradu leta 381. Pri formuliranju teksta so odigrali vidno vlogo zlasti sveti Bazilij Veliki, sveti Gregor Nazianški in sveti Gregor iz Nise. Ekumenski koncil v Efezu leta 431 je potrdil besedilo veroizpovedi in določil, da se besedila te molitve ne sme več spreminjati.
Nicejsko-carigrajsko veroizpoved sprejemajo v skoraj enaki obliki takorekoč vse krščanske Cerkve: Rimskokatoliška cerkev, katoliške Cerkve vzhodnega obreda, pravoslavne Cerkve in številne protestantske Cerkve (Evangeličanska Cerkev, Anglikanska Cerkev, idr.). Zelo malo je verskih skupnosti, ki se štejejo za kristjane, pa zavračajo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (na primer skupnost Jehovovih prič).
Molitev veroizpovedi je pogosto tudi vključena v verske obrede, na primer v sveto mašo.