Nihonij

Nihonij, ₁₁₃Nh

Nihonij
Izgovarjava	IPA: [nihonij]
Masno število	[286]
Nihonij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Tl ↑ Nh ↓ (Uhs) kopernicij ← nihonij → flerovij
Vrstno število (Z)	113
Skupina	skupina 13 (borova skupina)
Perioda	perioda 7
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 6d10 7s2 7p1 (napovedano)[1]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 18, 3 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid (predvideno)[1][2][3]
Tališče	430 °C (predvideno)[1]
Vrelišče	1130 °C (predvideno)[1][4]
Gostota (blizu s.t.)	16 g/cm3 (predvideno)[4]
Talilna toplota	7.61 kJ/mol (ekstrapolirano)[3]
Izparilna toplota	130 kJ/mol (predvideno)[2][4]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	(−1), (+1), (+3), (+5) (napovedano)[1][5][6]
Ionizacijske energije	1.: 704,9 kJ/mol (predvideno)[1] 2.: 2240 kJ/mol (predvideno)[4] 3.: 3020 kJ/mol (predvideno)[4] (več)
Atomski polmer	empirično: 170 pm (predvideno)[1]
Kovalentni polmer	172–180 pm (ekstrapolirano)[3]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz) (predvideno)[7][8]
Številka CAS	54084-70-7
Zgodovina
Poimenovanje	Po Japonski (Nihon v japonščini)
Odkritje	Riken (Japonska, first undisputed claim 2004) JINR (Rusija) in Livermore (ZDA, prva objava 2003)
Najpomembnejši izotopi nihonija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 278Nh sint. 1,4 ms α 274Rg 282Nh sint. 73 ms α 278Rg 283Nh sint. 75 ms α 279Rg 284Nh sint. 0,91 s α 280Rg EC 284Cn 285Nh sint. 4,2 s α 281Rg 286Nh sint. 9,5 s α 282Rg 287Nh[9] sint. 5,5 s? α 283Rg 290Nh[10] sint. 2 s? α 286Rg
Kategorija: Nihonij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113. Je izredno radioaktiven; njegov najstabilnejši znani izotop, nihonij-286, ima razpolovno dobo približno 10 sekund. V periodnem sistemu je nihonij transaktinoidni element v p bloku. Je član 7. periode in 13. skupine (borova skupina).

O nihonijevi sintezi prvič leta 2003 poročala rusko-ameriška skupina na Združenem inštitutu za jedrske raziskave (JINR) v Dubni, Rusiji, leta 2004 pa skupina japonskih znanstvenikov pri RIKEN-u v Wakō, Japonska. V naslednjih letih so njihove trditve potrdili neodvisne skupine znanstvenikov, ki so delale v ZDA, Nemčiji, na Švedskem in na Kitajskem, pa tudi prvotni skupini v Rusiji in na Japonskem. Leta 2015 je Skupna delovna skupina IUPAC / IUPAP element prepoznala in Rikenu dodelila prednostno pravico odkritja in dovolila poimenovati element, saj je presodila, da so dokazali, da so element 113 opazili, še preden je to storila skupina JINR. Ekipa Riken je leta 2016 predlagala ime nihonij, ki je bilo odobreno istega leta. Ime izhaja iz skupnega japonskega imena za Japonsko (日本, Nihon, Nippon).

O nihoniju je zelo malo znanega, saj je bil narejen le v zelo majhnih količinah, ki propadejo v nekaj sekundah. Nenavadno dolgo življenje nekaterih supertežkih nuklidov, vključno z nekaterimi izotopi nihonija, je razloženih s teorijo "otoka stabilnosti". Eksperimenti podpirajo teorijo, saj se razpolovni časi potrjenih izotopov nihonija z dodajanjem nevtronov in približevanjem otoku povečujejo iz milisekund v sekunde. Izračunano je, da ima nihonij podobne lastnosti kot njegovi homologi bor, aluminij, galij, indij in talij. Vse razen bora so šibke kovine, nihonij pa naj bi bil tudi. Pokazati bi moral tudi nekaj večjih razlik od njih; na primer, nihonij bi moral biti bolj stabilen v oksidacijskem stanju +1 kot +3, podobno kot talij talij, v stanju +1 pa bi se moral nihonij obnašati bolj kot srebro ali astat kot pa talij. Predhodni poskusi leta 2017 so pokazali, da elementarni nihonij ni zelo hlapljiv, njegova kemija pa ostaja večinoma neraziskana.

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6} Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-4020-3555-5.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Seaborg, Glenn T. (12. april 2007). »transuranium element (chemical element)«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 16. marca 2010.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2} Bonchev, Danail; Kamenska, Verginia (1981). »Predicting the Properties of the 113–120 Transactinide Elements«. Journal of Physical Chemistry. 85 (9): 1177–1186. doi:10.1021/j150609a021.
4. ↑ ^{4,0 4,1 4,2 4,3 4,4} Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
5. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
6. ↑ Thayer, John S. (2010). »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«. V Barysz, Maria; Ishikawa, Yasuyuki (ur.). Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. Zv. 10. Springer. str. 63–67. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.
7. ↑ Keller, O. L., Jr.; Burnett, J. L.; Carlson, T. A.; Nestor, C. W., Jr. (1969). »predvideno Properties of the Super Heavy Elements. I. Elements 113 and 114, Eka-Thallium and Eka-Lead«. The Journal of Physical Chemistry. 74 (5): 1127−1134. doi:10.1021/j100700a029.
8. ↑ Atarah, Samuel A.; Egblewogbe, Martin N. H.; Hagoss, Gebreyesus G. (2020). »First principle study of the structural and electronic properties of Nihonium«. MRS Advances: 1–9. doi:10.1557/adv.2020.159.
9. ↑ Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; Maurer, J.; Münzenberg, G.; Antalic, S.; Barth, W.; Burkhard, H. G.; Dahl, L.; Eberhardt, K.; Grzywacz, R.; Hamilton, J. H.; Henderson, R. A.; Kenneally, J. M.; Kindler, B.; Kojouharov, I.; Lang, R.; Lommel, B.; Miernik, K.; Miller, D.; Moody, K. J.; Morita, K.; Nishio, K.; Popeko, A. G.; Roberto, J. B.; Runke, J.; Rykaczewski, K. P.; Saro, S.; Schneidenberger, C.; Schött, H. J.; Shaughnessy, D. A.; Stoyer, M. A.; Thörle-Pospiech, P.; Tinschert, K.; Trautmann, N.; Uusitalo, J.; Yeremin, A. V. (2016). »Remarks on the Fission Barriers of SHN and Search for Element 120«. V Peninozhkevich, Yu. E.; Sobolev, Yu. G. (ur.). Exotic Nuclei: EXON-2016 Proceedings of the International Symposium on Exotic Nuclei. Exotic Nuclei. str. 155–164. ISBN 9789813226555.
10. ↑ Hofmann, S.; Heinz, S.; Mann, R.; Maurer, J.; Münzenberg, G.; Antalic, S.; Barth, W.; Burkhard, H. G.; Dahl, L.; Eberhardt, K.; Grzywacz, R.; Hamilton, J. H.; Henderson, R. A.; Kenneally, J. M.; Kindler, B.; Kojouharov, I.; Lang, R.; Lommel, B.; Miernik, K.; Miller, D.; Moody, K. J.; Morita, K.; Nishio, K.; Popeko, A. G.; Roberto, J. B.; Runke, J.; Rykaczewski, K. P.; Saro, S.; Scheidenberger, C.; Schött, H. J.; Shaughnessy, D. A.; Stoyer, M. A.; Thörle-Popiesch, P.; Tinschert, K.; Trautmann, N.; Uusitalo, J.; Yeremin, A. V. (2016). »Review of even element super-heavy nuclei and search for element 120«. The European Physics Journal A. 2016 (52). Bibcode:2016EPJA...52..180H. doi:10.1140/epja/i2016-16180-4.