Nordijska mitologija

Nordijska ali skandinavska mitologija je zbirka mitov severnogermanskih ljudstev, ki izvira iz staronordijske religije. Nordijska mitologija je najsevernejši del germanske mitologije in izhaja iz pragermanske folklore. Sestavljena je iz zgodb o različnih božanstvih, bitjih in junakih, ki izhajajo iz številnih virov pred poganskim obdobjem in po njem, vključno s srednjeveškimi rokopisi, arheološkimi odkritji in ljudskim izročilom. Izvorna besedila omenjajo številne bogove, kot so Thor, bog groma, Odin, enooki vrhovni bog, boginja Freyja in številna druga božanstva.

Večina ohranjene mitologije se osredotoča na težave bogov in njihovo interakcijo z drugimi bitji, kot so ljudje in jötnar, bitja, ki so lahko prijatelji, ljubimci, sovražniki ali družinski člani bogov. Kozmos v nordijski mitologiji sestavlja devet svetov, ki obkrožajo osrednje sveto drevo Yggdrasil. Časovne enote in kozmološki elementi so poosebljeni kot božanstva ali bitja. Pripovedujejo se različne oblike mita o stvarjenju, v katerem je svet ustvarjen iz mesa prvobitnega bitja Ymirja, prva dva človeka pa sta Ask in Embla. Ti svetovi naj bi se ponovno rodili po dogodkih Ragnaröka, ko pride do velikanske bitke med bogovi in njihovimi sovražniki, svet pa zajamejo plameni, nakar pride do ponovnega rojstva sveta. Tam se bodo srečali preživeli bogovi, dežela bo rodovitna in zelena, dva človeka pa bosta ponovno naselila svet.

Nordijska mitologija je predmet znanstvenih razprav vse od 17. stoletja, ko so ključna besedila pritegnila pozornost evropskih intelektualnih krogov. S pomočjo primerjalne mitologije in zgodovinskega jezikoslovja so znanstveniki odkrili elemente germanske mitologije, ki segajo vse do praindoevropske mitologije. V sodobnem obdobju je romantični vikinški preporod ponovno vzbudil zanimanje za to tematiko in sklicevanja na nordijsko mitologijo je zdaj mogoče najti v sodobni popularni kulturi. Miti so v verskem kontekstu oživeli tudi med privrženci germanskega neopoganstva.