Nova Zelandija

Nova Zelandija New Zealand (angleško) Aotearoa (maorsko)
Zastava Grb
Himna: »God Defend New Zealand«  »God Save the King«1
Glavno mesto	Wellington 41°17′S, 174°27′E
Največje mesto	Auckland2
Uradni jeziki	NZ angleščina[n 1] maorščina NZ znakovni jezik
Etnične skupine (2018)[2]	70,2 % NZ Evropejcev 16,5 % Maorov 15,a % Azijskih NZ 8,1 % pacifiških otočanov 2,7 % ostalih4
Demonim(i)	Novozelandec/-ka Kiwi (pogovorno)
Vlada	parlamentarna demokracija in ustavna monarhija
• kralj:	Karel III. Britanski
• generalna guvernerka:	Cindy Kiro
• ministrski predsednik:	Chris Hipkins
Faze osamosvojitve  od Združenega kraljestva
• Pogodba iz Waitangija[3]	6. februar 1840
• Odgovorna vlada	7. maj 1856
• Dominion Nova Zelandija	26. september 1907
• Westminstrski statut sprejet	25. november 1947
• Ustavni zakon iz leta 1986	1. januar 1987
Površina
• skupaj	270.534[4] km2 (74.)
• voda (%)	1,6[n 2]
Prebivalstvo
• ocena 2024	[6] (120.)
• popis 2018	4.699.755[7]
• gostota	auto/km2 (167.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	249,415 milijarde USD (51.)
• skupaj (PKM)	279,183 milijarde USD[8] (63)
• na preb. (nominal.)	48.071 USD (23.)
• na preb. (PKM)	53.809 USD (32.)
Gini (2022)	30,0[9] srednji
HDI (2021)	0,937[10]  · 13.
Valuta	novozelandski dolar (NZD)
Časovni pas	UTC +12 (NZST7)
• poletni	UTC +13 (NZDT)
	(sep. do apr.)
Format datuma	dd/mm/yyyy
Klicna koda	64
Internetna domena	.nz8
1 »God Save the King« je uradna državna himna, a se uporablja večinoma le ob kraljevskih priložnostih. [11][12] 2 Auckland je največje mestno območje; Auckland City je največje mesto. 3 Skupaj znese več kot 100 %, saj statistika vključuje ljudi, ki govorijo več kot en jezik.[13] 4 Skupaj znese več kot 100 %, saj se nekateri prebivalci smatrajo za pripadnike več etničnih skupin.[14] 5 Še več datumov lahko označuje začetek neodvisnosti. 6 Število ljudi, ki večinoma prebivajo na Novi Zelandiji.[15] 7 Chathamski otoki so v svojem časovnem pasu, 45 minut pred preostankom države. 8 Teritoriji Niue, Cookovi otoki in Tokelau imajo svoje vrhnje domene - .nu, .ck in .tk.

Nova Zelandija (maorsko Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga dve glavni kopenski masi – Severni otok (Te Ika-a-Māui) in Južni otok (Te Waipounamu) – ter več kot 700 manjših otokov. Je šesta največja otoška država po površini in leži vzhodno od Avstralije čez Tasmanovo morje ter južno od otokov Nova Kaledonija, Fidži in Tonga. Raznolika topografija države in ostri gorski vrhovi, vključno z Južnimi Alpami, so v veliki meri posledica tektonskih dvigov in vulkanskih izbruhov. Glavno mesto Nove Zelandije je Wellington, najbolj naseljeno mesto pa Auckland.

Otoki Nove Zelandije so bili zadnje veliko ozemlje, ki so ga naselili ljudje. Med približno 1280 in 1350 so se Polinezijci začeli naseljevati na otokih in nato razvili značilno maorsko kulturo. Leta 1642 je nizozemski raziskovalec Abel Tasman kot prvi Evropejec videl in posnel Novo Zelandijo. Leta 1840 so predstavniki Združenega kraljestva in maorskih poglavarjev podpisali pogodbo iz Waitangija, ki je v angleški različici razglasila britansko suverenost nad otoki. Leta 1841 je Nova Zelandija postala kolonija v okviru Britanskega imperija. Kasneje je vrsta konfliktov med kolonialno vlado in maorskimi plemeni povzročila odtujitev in zaplembo velikih količin maorske zemlje. Nova Zelandija je leta 1907 postala dominion; leta 1947 je pridobila popolno zakonsko neodvisnost in obdržala monarha kot vodjo države. Danes je večina novozelandskega prebivalstva 5,25 milijona evropskega porekla; avtohtoni Maori so največja manjšina, sledijo jim Azijci in pacifiški otočani. To odraža novozelandsko kulturo, ki v glavnem izhaja iz maorskih in zgodnjih britanskih naseljencev, pri čemer je nedavna širitev kulture posledica povečanega priseljevanja. De jure uradna jezika sta maorščina in novozelandski znakovni jezik, pri čemer de facto prevladuje lokalno narečje angleščine.

Razvita država je prva uvedla minimalno plačo in prva ženskam dala volilno pravico. Uvršča se visoko v mednarodnih merilih kakovosti življenja, človekovih pravic in ima nizke stopnje zaznane korupcije. Ohranja vidne stopnje neenakosti, saj ima strukturne razlike med maorskim in evropskim prebivalstvom. Nova Zelandija je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela velike gospodarske spremembe, ki so jo spremenile iz protekcionističnega v liberalizirano gospodarstvo proste trgovine. V nacionalnem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, sledita mu industrijski sektor in kmetijstvo; mednarodni turizem je tudi pomemben vir dohodka.

Na nacionalni ravni je zakonodajna oblast podeljena izvoljenemu enodomnemu parlamentu, izvršno politično oblast pa izvaja izvršni svet, ki ga vodi predsednik vlade, trenutno Chris Hipkins. Karel III. Britanski je kralj države in ga zastopa generalni guverner. Poleg tega je Nova Zelandija organizirana v 11 regionalnih svetov in 67 teritorialnih oblasti za namene lokalne uprave. Kraljevina Nova Zelandija vključuje tudi Tokelau (odvisno ozemlje); Cookovi otoki in Niue (samoupravne države v svobodnem združenju z Novo Zelandijo); in Rossovo odvisno ozemlje, ki je ozemeljska zahteva Nove Zelandije na Antarktiki.

Nova Zelandija je članica Organizacije združenih narodov, Skupnosti narodov, ANZUS, UKUSA (Sporazum med Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike), OECD, ASEAN Plus Six, Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja, Pacifiške skupnosti in Foruma pacifiških otokov.

1. ↑ International Covenant on Civil and Political Rights Fifth Periodic Report of the Government of New Zealand (PDF) (poročilo). New Zealand Government. 21. december 2007. str. 89. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. januarja 2015. Pridobljeno 18. novembra 2015. Poleg maorskega jezika je uradni jezik Nove Zelandije tudi novozelandski znakovni jezik. Novozelandski zakon o znakovnem jeziku iz leta 2006 dovoljuje uporabo NZSL v sodnih postopkih, olajša standarde usposobljenosti za njegovo tolmačenje in usmerja vladne službe pri njegovi promociji in uporabi. Angleščina, medij za poučevanje in učenje v večini šol, je de facto uradni jezik zaradi svoje široke uporabe. Zaradi teh razlogov so ti trije jeziki posebej omenjeni v učnem načrtu Nove Zelandije.
2. ↑ »Quick stats about ethnicity for New Zealand (2018 Census)«. Statistics New Zealand. Source: Stats NZ and licensed by Stats NZ for reuse under the Creative Commons Attribution 4.0 International licence. Arhivirano iz spletišča dne 14. novembra 2023. Pridobljeno 14. novembra 2023.
3. ↑ »Treaty of Waitangi«. mch.govt.nz. Manatū Taonga Ministry for Culture and Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. junija 2023. Pridobljeno 22. junija 2023.
4. ↑ »New Zealand country profile«. BBC News. 20. november 2023. Pridobljeno 20. novembra 2023.
5. ↑ »The New Zealand Land Cover Database«. New Zealand Land Cover Database 2. Ministry for the Environment. 1. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2011. Pridobljeno 26. aprila 2011.
6. ↑ »Population clock«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 15. maja 2021. The population estimate shown is automatically calculated daily at 00:00 UTC and is based on data obtained from the population clock on the date shown in the citation.
7. ↑ »2018 Census population and dwelling counts«. Statistics New Zealand. 23. september 2019. Pridobljeno 25. septembra 2019.
8. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (NZ)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2023.
9. ↑ Household income and housing-cost statistics: Year ended June 2022 (v angleščini). Statistics New Zealand. 23. marec 2023. Pridobljeno 22. septembra 2023.
10. ↑ Human Development Report 2021/2022 (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. ISBN 978-9211264517. Pridobljeno 8. septembra 2022.
11. ↑ »New Zealand's National Anthems«. Ministry for Culture and Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2013. Pridobljeno 17. februarja 2008.
12. ↑ »Protocol for using New Zealand's National Anthems«. Ministry for Culture and Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2013. Pridobljeno 17. februarja 2008.
13. ↑ »Statistics New Zealand:Language spoken (total responses) for the 1996-2006 censuses (Table 16)«. Statistics New Zealand. 21. december 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2013. Pridobljeno 20. februarja 2008.
14. ↑ Didham, Robert; Potter, Deb; Allan, Jo-anne (april 2005). »Understanding and Working with Ethnicity Data« (PDF). Statistics New Zealand. ISBN 9780478315059. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. novembra 2008. Pridobljeno 14. aprila 2009. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
15. ↑ Quickstats about New Zealand Arhivirano 2011-06-10 na Wayback Machine.. Statistics New Zealand. Pridobljeno 7.3.2010.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=n> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=n}} (glej stran pomoči).