Zgodovina Japonske |
---|
Obdobje Heian (平安時代 Heian džidaj) je zadnji del klasičnega obdobja japonske zgodovine med letoma 794 in 1185.[1] Obdobje se imenuje po prestolnici Heian-kjo v sodobnem Kjotu. Čas zaznamujejo močni vplivi s Kitajske, širitev taoizma in budizma. Znan je tudi po bohotnem dvornem življenju, poetičnem in literarnem ustvarjanju in umetnosti. Cesarska hiša je imela moč samo na površju, saj je dejanske odločitve sprejemal klan Fudživara, ki se je poročal v cesarsko družino. Veliko cesarjev je imelo matere iz družine Fudživara.[2] V japonščini Heian (平安) pomeni »mir«.