Back Koolstofmonoksied Afrikaans Monoxido de carbonio AN أحادي أكسيد الكربون Arabic Monóxidu de carbonu AST Karbon monoksid Azerbaijani کربون مونوکسید AZB Smalkē BAT-SMG Монааксід вугляроду Byelorussian Въглероден оксид Bulgarian कार्बन मोनोऑक्साइड Bihari
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| Priporočeno IUPAC ime
Ogljikov monoksid | |||
| Druga imena
Ogljikov (II) oksid
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| 3587264 | |||
| ChEBI | |||
| ChEMBL | |||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.010.118 | ||
| EC število |
| ||
| Gmelin | 421 | ||
| KEGG | |||
| MeSH | Carbon+monoxide | ||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
| UN število | 1016 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| CO | |||
| Molska masa | Relativna molekulska masa: 28,01
Molska masa: 28,010 g mol−1 | ||
| Videz | Brez barve, vonja in okusa | ||
| Gostota | 0.789 g mL−1, tekoč 1.250 g L−1 pri 0 °C, 1 atm 1.145 g L−1 pri 25 °C, 1 atm | ||
| Tališče | −205 °C (−337,0 °F; 68,1 K) | ||
| Vrelišče | −1.915 °C (−3.415 °F; −1.642 K) | ||
| 2.6 mg/100 mL (20 °C) | |||
| Topnost | topen v kloroformu, etil acetat, etanol, amonijev hidroksid | ||
| Dipolni moment | 0.112 D | ||
| Nevarnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "ExternalMSDS; EUIndex; Autoignition" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |||
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
Lahko vnetljivo (F+) Zelo strupeno (T+) | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | −191 °C | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo CO. Je glavni produkt nepopolnega zgorevanja ogljika in spojin, ki vsebujejo ogljik. V običajnih pogojih je redkejši od zraka in se zbira v zgornjih plasteh tudi v prostorih. Če zastrupitev povzroči izgubo zavesti, se količina vdihanega ogljikovega monoksida poveča, zaradi tega pa se tudi občutno poveča smrtnost. V vodi je zelo slabo topen, v prisotnosti zraka pa gori z modrim plamenom, kjer se proizvaja ogljikov dioksid. Je sestavina industrijskih goriv, na primer vodnega plina. Je tudi reducent, ki odstranjuje kisik iz mnogih spojin, med drugim tudi v metalurgiji pri pridobivanju surovega železa iz njegovih rud. Pri visokih pritiskih in zvišanih temperaturah v prisotnosti katalizatorja reagira z vodikom, da nastane metanol. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju ogljika in kisika pri visokih temperaturah v primeru, da je ogljika preveč. Nastaja tudi kot stranski produkt pri razpadu ogljikovega dioksida pri zelo visokih temperaturah (nad 2000 °C). Nastaja tudi v pečeh, ki dobijo premalo kisika, nahaja pa se tudi v izpušnih plinih motorjev z notranjim zgorevanjem.
V laboratoriju pridobivajo ogljikov monoksid pri segrevanju metanojske (mravljične) ali etandiojske (oksalne) kisline ali njenih natrijevih soli s koncentrirano žveplovo (VI) kislino.
- HCOOH(l) → Q + H2SO4 → CO(g) + H2O(l)
- (COOH)2(s) → Q + H2SO4 → CO(g) + CO2(g) + H2O(l)
V industriji je pomemben kot reducent v metalurgiji, na primer pri pridobivanju surovega železa v plavžu. Reducira železov (III) oksid do železa.
- Fe2O3(s) + 3 CO(g) → Q → 2Fe(l) + 3CO2(g)
Je sestavina industrijskih goriv, na primer vodnega plina (C + H2O → CO + H2).
- 2 CO + O2 → 2 CO2