Kraljevina Ogrska Imena | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1000–1918 1920–1946 | |||||||||
Glavno mesto | Budimpešta; Pozsony (današnja Bratislava); Budim; Székesfehérvár; Debrecen; Esztergom | ||||||||
Skupni jeziki | madžarščina, latinščina, nemščina | ||||||||
Religija | Rimskokatoliška, kalvinska, luteranska in druge[1] | ||||||||
Vlada | Monarhija | ||||||||
Monarh | |||||||||
• 1000–38 | Štefan I. Ogrski | ||||||||
• 1920–44 | regent Miklós Horthy | ||||||||
Zgodovina | |||||||||
1000 | |||||||||
1541 | |||||||||
1848 | |||||||||
1867 | |||||||||
1920 | |||||||||
1946 | |||||||||
Površina | |||||||||
1918 | 325411 km2 | ||||||||
Prebivalstvo | |||||||||
• 1711 | 3000000 | ||||||||
• 1790 | 8000000 | ||||||||
• 1910 | 18264533 | ||||||||
• 1940 | 14679573 | ||||||||
Valuta | florentinus (1325), tolar avstrijski goldinar (1754-1867), avstro-ogrski goldinar (1867–1892), krona (1892–1918), madžarska krona (1919–1926), pengő (1927–1946), adópengő (1946) | ||||||||
| |||||||||
Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae ali Ungarie, nemško Königreich Ungarn) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20. stoletja (1000–1946 z izjemo 1918–1920). Kneževina Ogrska se je ob kronanju njenega prvega kralja Štefana I. v Esztergomu okrog leta 1000 pretvorila v krščansko kraljevino.[4] Štefanovi potomci (Árpádovci) so vladali 300 let. Do 12. stoletja se je kraljevina razvila v srednje močno državo zahodnega sveta.[4]
Zaradi osmanske okupacije osrednjega in južnega dela Ogrske v 16. stoletju je bila država razdeljena na tri dele: Habsburško Kraljevo Ogrsko, Osmansko Ogrsko in pol neodvisno Kneževino Transilvanijo.[4] Po porazu v bitki pri Mohaču leta 1526 so na ogrski prestol prišli Habsburžani in vladali do leta 1918. Habsburžani so igrali ključno vlogo v osvobodilnih vojnah proti Osmanskemu cesarstvu.
Od leta 1867 so bila ozemlja, povezana z ogrsko krono, vključena v Avstro-Ogrsko pod imenom Dežele krone svetega Štefana. Monarhija se je končala z odstavitvijo zadnjega kralja Karla IV. leta 1918, po kateri je Ogrska postala Republika Madžarska. Kraljevina je bila nominalno obnovljeno med "Regentstvom" (1920–1946), ki se je končalo pod sovjetsko okupacijo leta 1946.[4]
Kraljevina Ogrska je bila multietnična država[5] od ustanovitve[6] do Trianonske mirovne pogodbe. Obsegala je današnjo Madžarsko, Slovaško, Transilvanijo in druge dele Romunije, Karpatsko Rusijo (zdaj del Ukrajine), Vojvodino (zdaj del Srbije), Gradiščansko (zdaj del Avstrije), Međimurje (zdaj del Hrvaške), Prekmurje (zdaj del Slovenije) in nekaj vasi na Poljskem. Od leta 1102 je vključevala tudi Hrvaško, ki je bila z njo v personalni uniji, združena pod ogrskim kraljem.
Po demografskih podatkih so pred bitko pri Mohaču približno 80 odstotkov prebivalcev sestavljali Madžari. Sredi 19. stoletja je bilo od 14 milijonov prebivalcev manj kot 6 milijonov Madžarov, predvsem zaradi preseljevanja, politike in nenehnega priseljevanja iz sosednjih držav.[7][8] Velike ozemeljske spremembe po prvi svetovni vojni so Madžarsko naredile etnično homogeno. Danes je več kot devet desetin prebivalstva etničnih Madžarov z madžarščino kot maternim jezikom.
Praznik prvega ogrskega kralja Štefana I. (20. avgust) je na Madžarskem državni praznik, ki se praznuje kot dan ustanovitev države.[9]