Oslo

Oslo
glavno mesto, občina in regija
Oslo kommune, Osloven tjïelte
Od zgoraj navzdol, od leeve na desno: Tjuvholmen in mestna hiša; Narodno gledališče Oslo; Jernbanetorget; Victoria Terrasse; trdnjava Akershus; Munchov muzej; Trafikanten tower; cerkev Uranienborg; Møllergata 19 in Youngstorget
Zastava Seal
Geslo:  Unanimiter et constanter (Latin) "Enotni in stalni"
Oslo Lega na Norveškem
Koordinati: 59°54′48″N 10°44′20″E / 59.91333°N 10.73889°E / 59.91333; 10.73889
Država	Norveška
Regija	Jugovzhod (Østlandet)
Okrožje	Oslo
Ustanovitev	1048
Upravljanje
• župan	Marianne Borgen
Površina [1]
• glavno mesto, občina in regija	480 km2
• Kopno	454,20 km2
• Voda	26,64 km2
Nadm. višina [2]	1 m
Prebivalstvo  (31. december 2022)[3][4][5]
• glavno mesto, občina in regija	709.037 (porast)
• Urbano	1.064.235
• Metropolitansko obm. [6][7]	1.588.457
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Postal code	0001 – 1299 [8]
HDI (2021)	0,980[9] very high · 1.]]
Spletna stran	www.oslo.kommune.no

Oslo (izgovorjava^ⓘ) je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške. Sestavlja tako okrožje kot občino. Občina Oslo je imela leta 2022 709.037 prebivalcev, medtem ko je imelo večje mestno območje leta 2022 1.064.235 prebivalcev, metropolitansko območje pa je imelo leta 2021 ocenjeno število prebivalcev 1.546.706.

V vikinški dobi je bilo območje del Vikena. Oslo je bilo kot mesto ustanovljeno ob koncu vikinške dobe leta 1040 pod imenom Ánslo, kot kaupstad ali trgovski kraj pa ga je leta 1048 ustanovil Harald Hardrada. Mesto je bilo povzdignjeno v škofovstvo leta 1070 in prestolnico pod Haakonom V. okoli leta 1300. Personalne unije z Dansko od 1397 do 1523 in ponovno od 1536 do 1814 so zmanjšale njegov vpliv. Potem ko je bilo uničeno v požaru leta 1624, med vladavino kralja Kristijana IV., je bilo zgrajeno novo mesto bližje trdnjavi Akershus in poimenovano Christiania v čast kralju. 1. januarja 1838 je postalo občina (formannskapsdistrikt). Mesto je delovalo kot glavno mesto Norveške med zvezo med Švedsko in Norveško 1814–1905. Od leta 1877 se je ime mesta v vladni rabi črkovalo Kristiania, črkovanje, ki so ga občinske oblasti sprejele leta 1897. Leta 1925 se je mesto po vključitvi vasi, ki je ohranila prejšnje ime, preimenovalo v Oslo. Leta 1948 se je Oslo združilo z Akerjem, občino, ki je obkrožala prestolnico in je bila 27-krat večja, tako da je nastala moderna, veliko večja občina Oslo.

Oslo je gospodarsko in vladno središče Norveške. Mesto je tudi središče norveške trgovine, bančništva, industrije in ladijskega prometa. Je pomembno središče pomorske industrije in pomorske trgovine v Evropi. Mesto je dom številnim podjetjem v pomorskem sektorju, med katerimi so nekatera med največjimi svetovnimi ladjarskimi družbami, ladijskimi posredniki in posredniki pomorskega zavarovanja. Oslo je pilotno mesto programa medkulturnih mest Sveta Evrope in Evropske komisije.

1. ↑ »Arealstatistikk for Norge«. Kartverket.no. Kartverket. 16. oktober 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2016. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
2. ↑ The number pertains to Oslo S: »Oslo Sentralstasjon« (v norveščini). Bane NOR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
3. ↑ »Population, 1 January 2016«. Statistics Norway. 19. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2016. Pridobljeno 28. marca 2016.
4. ↑ »Population and land area in urban settlements, 1 January 2014«. Statistics Norway. 9. april 2015. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2015. Pridobljeno 6. septembra 2015.
5. ↑ »Population and population changes, Q2 2015«. Statistics Norway. 20. avgust 2015. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2015. Pridobljeno 13. oktobra 2015.
6. ↑ regionaldepartementet, Kommunal- og (9. maj 2003). »St.meld. nr. 31 (2002–2003)«. Regjeringen.no (v norveščini). Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2017. Pridobljeno 22. decembra 2017.
7. ↑ »Folketalet ved nyttår var 5 258 000«. ssb.no (v norveščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. decembra 2017. Pridobljeno 22. decembra 2017.
8. ↑ »Finn postnummer og adresser i Norge og utlandet«. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2014. Pridobljeno 11. decembra 2014.
9. ↑ »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini).