Paragvaj

Republika Paragvaj República del Paraguay Tetã Paraguái
Zastava Grb
Geslo: »Paz y justicia« Mir in pravica
Himna: Himno Nacional Paraguayo
Lega Paragvaja v Južni Ameriki
Glavno mesto	Asunción 25°16′S, 57°40′W
Uradni jeziki	španščina, gvaranščina
Demonim(i)	Paragvajec
Vlada	predsedniška republika
• predsednik:	Santiago Peña Palacios
Neodvisnost  od Španije
• razglašena:	14. maja 1811
• priznana:	25. novembra 1842
• sprejeta v ZN:	24. oktobra 1945
Površina
• skupaj	406.752 km2 (59.)
• voda (%)	2,3
Prebivalstvo
• ocena 2019	7.152.703 (104.)
• gostota	17,58/km2 (210.)
Gini (2020)	43,5 srednji
HDI (2021)	0,717 visok · 105.
Valuta	gvarani (PYG)
Časovni pas	UTC -4 (PYT)
• poletni	UTC -3 (PYST)
Klicna koda	595
Internetna domena	.py

Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino. Čeprav je ena od le dveh neobalnih držav v Južni Ameriki (druga je Bolivija), ima država obale, plaže in pristanišča na rekah Paragvaj in Parana, ki omogočajo izhod v Atlantski ocean po vodni poti Parana-Paragvaj.

Španski konkvistadorji so prispeli leta 1524 in leta 1537 ustanovili mesto Asunción, prvo prestolnico guvernerja Río de la Plata.^[1] V 17. stoletju je bil Paragvaj središče jezuitskih misijonov, kjer so bili domači prebivalci Guaraní spreobrnjeni v krščanstvo, uvedli so tudi evropsko kulturo.^[2] Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj leta 1767 je Paragvaj vse bolj postajal obrobna kolonija z malo mestnih središč in naseljencev. Po neodvisnosti od Španije v začetku 19. stoletja je vladala vrsta avtoritarnih vlad, za katere so bile značilne nacionalistične, izolacionistične in protekcionistične politike. To obdobje se je končalo s katastrofalno paragvajsko vojno (1864–70), med katero je država izgubila polovico predvojnega prebivalstva in približno 25–33 % svojega ozemlja zaradi trojne zveze Argentine, Brazilije in Urugvaja. V 20. stoletju se je Paragvaj soočil z drugim večjim mednarodnim konfliktom - vojno za Chaco (1932–35) proti Boliviji - v kateri je prevladoval. Nato je država prešla v zaporedje vojaških diktatur, ki se je končalo s 35-letnim režimom Alfreda Stroessnerja, ki je trajal do njegovega strmoglavljenja leta 1989 z notranjim vojaškim udarom. S tem se je začel paragvajski demokratični čas, ki traja še danes.

Paragvaj je država v razvoju.^[3] Je ustanovna članica Mercosurja, Združenih narodov, Organizacije ameriških držav, Gibanja neuvrščenih in skupine Lima. Poleg tega je mesto Luque v metropolitanskem mestu Asuncion sedež Južnoameriške nogometne konfederacije.

Večina sedem milijonov paragvajskih prebivalcev je mesticev, kultura Guarani pa ostaja zelo vplivna; več kot 90 % prebivalstva ob španščini govori različna narečja gvaranščine. Kljub zgodovini revščine in politične represije se Paragvaj pogosto uvršča med »najsrečnejše kraje na svetu«, ki temelji na podatkih globalnih anket.^[4][5]

1. ↑ "Paraguay: cómo Asunción se convirtió en "madre" de más de 70 ciudades de Sudamérica hace 480 años". BBC (London, UK). Link: https://www.bbc.com/mundo/noticias-america-latina-40920828 Arhivirano 18 September 2018 na Wayback Machine.
2. ↑ Caraman, Philip (1976): "The lost paradise: the Jesuit Republic in South America", New York: Seabury Press.
3. ↑ »World Economic Outlook Database, April 2019«. IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno 29. septembra 2019.
4. ↑ »World's Happiest Country? Would You Believe Paraguay?«. NBC News. 21. maj 2014. Arhivirano iz spletišča dne 14. septembra 2018. Pridobljeno 19. septembra 2018.
5. ↑ »Global Misery Worst Since Records Began, Poll Finds«. Newsweek. 14. september 2018. Arhivirano iz spletišča dne 19. septembra 2018. Pridobljeno 19. septembra 2018.