Back Pelikaan Afrikaans Dūfedoppa ANG بجعة Arabic ܩܩܐ ARC بجعه ARZ Pelecanus AST Qutan Azerbaijani قوتان AZB Берғаҙан Bashkir Пеліканы Byelorussian
 | Članek potrebuje lekturo pravopisa, vrstnega reda besed, tona ali sloga. (mesec ni naveden) |
| Pelikani | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 rožnati pelikan v letu
| ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov. Zanje je značilen dolg kljun in velika kožna golša pod njim, ki se uporablja za lovljenje plena in odvajanje vode iz zagrabljene vsebine pred požiranjem. Imajo pretežno bledo operjenost, izjema so rjavi in perujski pelikani. Kljuni, golša in gola koža obraza pri vseh vrstah postanejo pred paritvenim obdobjem živo obarvane. Osem zdaj živečih vrst združujemo v en sam rod – Pelecanus, ki ima razpršeno globalno razširjenost od tropov do zmernega pasu, čeprav jih ni v notranjosti Južne Amerike in polarnih predelov ter odprtega oceana.
Tradicionalno so jih uvrščali v isti red z burnicami, kormorani, tropiki, zdaj pa velja, da so najbližje sorodni afriškim čevljekljunom in hamerkopom in z njimi ter s čapljami in ibisi tvorijo red močvirnikov. Fosilni dokazi o pelikanih segajo vsaj 30 milijonov let nazaj v obliki ostanka kljuna, ki je zelo podoben sodobnim vrstam, pridobljenega iz oligocenskih plasti v Franciji. [1] Mnogi menijo, da so se razvili v starem svetu in se razširili v Ameriko, kar se odraža tudi v odnosih znotraj rodu, ko se osem vrst lahko razdeli na linije starega in novega sveta.[2]
Pelikani so pogosti v celinskih in obalnih vodah, kjer se pretežno hranijo z ribami, ki jih lovijo na vodni gladini ali v njeni bližini. So družabne ptice, potujejo v jatah, lovijo v skupinah in valijo posamično. Štiri belo operjene vrste običajno gnezdijo na tleh, štiri rjave ali sivo operjene pa gnezdijo predvsem drevesih.[3]Odnosi med pelikani in ljudmi so bili pogosto konfliktni. Ptice so bile preganjane, ker naj bi škodovale komercialnemu in rekreacijskemu ribolovu.[4]
Njihove populacije so padle zaradi uničevanja habitatov, motenj in onesnaževanja okolja, tri vrste pa so ogrožene. Imajo tudi dolgo zgodovino kulturnega pomena v mitologiji ter v krščanski in heraldični ikonografiji.
- ↑ Louchart, Antoine; Tourment, Nicolas; Carrier, Julie (2011). »The Earliest Known Pelican Reveals 30 Million Years of Evolutionary Stasis in Beak Morphology«. Journal of Ornithology. 150 (1): 15–20. doi:10.1007/s10336-010-0537-5.
- ↑ Kennedy, Martyn; Taylor, Scott A.; Nádvorník, Petr; Spencer, Hamish G. (2013). »The phylogenetic relationships of the extant pelicans inferred from DNA sequence data« (PDF). Molecular Phylogenetics and Evolution. 66 (1): 215–22. doi:10.1016/j.ympev.2012.09.034. PMID 23059726.
- ↑ Nelson, J. Bryan; Schreiber, Elizabeth Anne; Schreiber, Ralph W. (2003). »Pelicans«. V Perrins, Christopher (ur.). Firefly Encyclopedia of Birds. Richmond Hill, Ontario: Firefly Books. str. 78–81. ISBN 1-55297-777-3.
- ↑ Keith, James O. (2005). »An Overview of the American White Pelican«. Waterbirds. 28 (Special Publication 1: The Biology and Conservation of the American White Pelican): 9–17. doi:10.1675/1524-4695(2005)28[9:aootaw]2.0.co;2. JSTOR 4132643.