Pingvini

Pingvini Fosilni razpon: pozni danian-recentno, 62–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
Pygoscelis antarctica (ogrličasti pingvin)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Aves (ptiči) Red: Sphenisciformes Sharpe, 1891 Družina: Spheniscidae Bonaparte, 1831
Rodovi
Aptenodytes (veliki pingvini) Eudyptes (čopasti pingvini) Eudyptula (pritlikavi pingvini) Megadyptes (rumenooki pingvini) Pygoscelis (dolgorepi pingvini) Spheniscus (pingvini očalarji) Za izumrle rodove glej besedilo.

Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae). So vodne, neleteče ptice, ki živijo izključno na južni polobli. Družina pingvinov vsebuje 17 vrst (nekateri znanstveniki jih uvrščajo v 18 vrst) v šestih rodovih:

• veliki pingvini - Aptenodytes (cesarski pingvin, kraljevi pingvin)
• čopasti pingvini - Eudyptes (npr. Eudyptes robustus - Nova Zelandija); kronasti pingvin, kuštravi pingvin ... oslovski pingvin, skalni pingvin?
• pritlikavi pingvini - Eudyptula (pritlikavi pingvin in avstralski pritlikavi pingvin/gvanski pingvin?: Avstralija, Nova Zelandija, Antarktika)
• rumenooki pingvini - Megadyptes (rumenooki pingvin)
• dolgorepi pingvini - Pygoscelis (adelijski pingvin, ogrličasti pingvin); dvopasasti pingvin?
• pingvini očalarji - Spheniscus (Magellanov pingvin, Humboldtov pingvin, galapaški pingvin, afriški pingvin=? očalasti pingvin)

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila velika njorka iz Arktičnega morja. Ljudje so jo iztrebili v 17. stoletju.